The Register - V ZDA poteka zanimiv sodni postopek zoper nekdanjega uslužbenca CIA Joshuo Shulteja, ki ga obtožujejo, da je ukradel dokumente, ki jih je kasneje kot Vault 7 razkril Wikileaks. Postopek je vredno spremljati iz več razlogov, med katerimi gotovo prednjači vpogled v varnostne prakse v CIA. Te so milo rečeno obupne.

Obramba ima neobičajno taktiko, saj so Shulteja že na začetku predstavili kot izjemno težavnega, maščevalnega, osornega in motečega zaposlenega. Sprl se je z vsemi sodelavci, pri čemer so razlogi segali od dodelitve mize v pisarni do kakšnih tehtnejših. Vsakokrat je poskrbel, da sovražnikom grenil življenje, kamor na primer sodi lažna prijava o grožnjah s smrtjo. A CIA ga je spričo njegove briljantnosti potrebovala, zato so blažili spore in skrbeli, da ni delal skupaj z ljudmi, ki jih ni maral. Obramba je z odkritim priznanjem težavnega značaja obdolženca želela preprečiti, da bi te karakterne značilnosti tožilstvo uporabilo kot posredne dokaze za očitano dejanja. Trdnih...

Slo-Tech - Raziskovalci na Caseyjevem inštitutu za oči v okviru Oregon Health & Science University v Portlandu so prvi na svetu uporabili metodo za spreminjanje genskega zapisa CRISPR/Cas9 v telesu živega človeka. Poizkušajo ozdraviti človeka, ki ima prirojeno obliko slepote. Ali je poseg deloval, bo znano v prihodnjih mesecih. Glede na uspeh bodo tehnologijo testirali na 18 posameznikih. Leberjeva prirojena slepota je bolezen, ki jo povzroči mutacija v genih, ki so odgovorni za sintezo proteinov za delovanje celotnega aparata za gledanje. Obstaja več tipov bolezni, ki so posledica mutacij v različnih genih, vmes pa je skupno, da zaradi izostalega proteina kljub fiziološko normalnemu očesu ne morejo gledati. Nekatere oblike bolezni so v preteklosti (že celo leta 2008) z gensko terapijo že uspešno zdravili.

CRISPR je metoda za spreminjanje genov organizmov, ki obljublja največ. Ni prva niti edina metoda za genske terapije, je pa revolucionarna zaradi bistvenega znižanja cene in poenostavitve...

Bloomberg - Najvišje francosko sodišče je včeraj razsodilo, da Uber ne more trditi, da so vozniki zanj samozaposleni pogodbeniki, temveč da je njihov status bliže redno zaposlenim. Sodišče se je oprlo na argumentacijo, da vozniki za Uber ne morejo samo določati pogojev dela, pravil in cen, da jim urnike in lokacijo določa Uber ter da ne morejo sami izbirati svojih strank (Uber razkrije cilj šele, ko voznik sprejme vožnjo, preveč zavrnjenih voženj pa vpliva na boniteto). Ker je razmerje med Uberjem in vozniki izrazito neenakovredno, in sicer so vozniki v podrejenem položaju, je njihov status samozaposlenih zgolj fiktiven.

Medtem Uber pravi, da gre za sodbo glede enega konkretnega voznika, ki aplikacije od leta 2017 ni več uporabljal, zato ne pričakujejo sprememb v pogodbenih pogojih z vozniki. Dodajajo, da sodba ne spremeni razlogov, zakaj se vozniki odločajo za Uber, kar je po mnenju podjetja svoboda glede časa in kraja opravljanja dela. Odvetniki tožnikov pa pravijo, da gre za zelo pomembno...