Računalniški muzej -

Prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bi omogočili heterogeno povezovanje informacijskih sistemov ne glede na proizvajalca strojne in programske opreme, so konec osemdesetih vendarle obrodili sadove. V Evropi so v skladu s strateško usmeritvijo k večji neodvisnosti na področju računalništva in računalniških mrež še naprej izdatno podpirali razvoj odprtih sistemov po modelu OSI, na krilih ameriške računalniške prevlade pa se je vse bolj krepila vloga odprtih sistemov po modelu TCP/IP. Začeli so se pojavljati dvomi o prihodnosti modela OSI, vendar je prevladalo mnenje, da je potrebno razvijati neodvisen evropski model. Model OSI so v Evropi prek državnih PTT podjetij, ki so skoraj izključno obvladovala telekomunikacije, uvajali v javna omrežja, prek projekta COSINE pa so oblikovali tudi ločeno namensko omrežje IXI za povezavo evropskega raziskovalnega in javnega sektorja. Do leta 1988 so v okviru projekta COSINE standardizirali vrsto storitev, na primer elektronsko...

Slo-Tech - Sodni postopek, v katerem ameriško pravosodno ministrstvo toži Google zaradi domnevnega kršenja protimonopolne zakonodaje, še naprej ponuja zanimive informacije in vpogled v delovanje tehnološkega giganta. Na spletni strani ministrstva namreč sproti objavljajo izvedene dokaze, med katerimi so tudi interni dokumenti podjetja, za katere bi Google raje videl, da jih javnost ne prebere. Podatki pa niso le iz Googla, temveč tudi od konkurence.

Tak primer je na primer 126 strani dolga predstavitev o delovanju Googlovega oglasnega prostora. V njej je možno prebrati nekaj podrobnosti o delovanju algoritma, ki ga uporabljajo, in kako zagotavljajo kakovost oglasov, kar je povezano z njihovo ceno.

Zanimiv je tudi komplet Applovih dokumentov o Googlu, ki je posledica pričanja Applovega podpredsednika Eddyja Cueja septembra letos. Apple je Google oziroma ekosistem Android označil kot orodje za množično sledenje, kar pravzaprav ne bi smelo biti nič novega. Apple je svojo konkurenčno prednost...

Slo-Tech - Po trenutnih načrtih naj bi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prenehali uporabljati konec desetletja. A za zdaj ni gotovo, da bodo komercialne naslednice do takrat nared, zato NASA razmišlja o podaljšanju njenega delovanja, je dejal vodja sektorja za vesoljske operacije Ken Bowersox. Na Beyond Earth Symposiumu, ki je potekala v Washingtonu, je v četrtek dejal, da upokojitev po letu 2030 ni obvezna, temveč je odvisna od napredka pri razvoju in gradnji novih vesoljskih postaj.

Časovnica je prilagodljiva, je pojasnil Bowersox. NASA želi preiti na nove platforme, takoj ko bodo te nared, a v vmesnem času si ne želijo praznine. Trenutni dogovor med ZDA, Japonsko, EU in Kanado predvideva delovanje do leta 2030, medtem se je Rusija zavezala le do leta 2028. To je posledica štiriletnih načrtov delovanja ruske vesoljske agencije (potrjen je za obdobje 2024-2028) in se lahko podaljša.

NASA pričakuje, da bodo še pred koncem desetletja v nizki orbiti tudi komercialne postaje (CLD; commercial...