Slo-Tech - Medtem ko na Kubi potekajo eni največjih protestov v zadnjih desetletjih, so se oblasti zatekle k preverjenim ukrepom, ki jih poznamo iz drugih držav: začele so omejevati dostop do interneta, ki je na Kubi sorazmerno nova pridobitev.

Prvikrat so internet zatemnili v nedeljo, ko je za 30 minut mrknila celotna država. Odtlej je dostop možen, a ne v popolnosti. Virtualna zasebna omrežja (VPN), ki v podobnih primerih predstavljajo osnovni način, kako obiti požarni zid, so blokirana. Nedelujoče so tudi priljubljene aplikacije za sporazumevanje prek telefonov, kot so Signal, WhatsApp in Telegram. To je posebej pomembno, ker večina prebivalcev Kube do interneta dostopa prek pametnih telefonov.

Iz podjetja NetBlocks, ki spremlja dogajanje na internetni infrastrukturi po svetu, sporočajo, da so zaznali blokado dostopa do teh aplikacij, ki jo izvaja kubanski nacionalni operater ETECSA. Blokada se je začela v nedeljo in še vedno traja. To je prvič, da so na Kubi blokirali aplikacije za...

Slo-Tech - Facebook izstopa iz dirke za satelitski internet v nizkih orbitah, ki jo bijejo SpaceX, Amazon in Softbank. Facebook je namreč svoj oddelek za razvoj satelitskega interneta prodal Amazonu. Ta s svojim projektom Kuiper lovi SpaceX-ov Starlink, ki je trenutno zmogel najdlje. V zraku ima več kot 1300 satelitov, končni cilj pa je 12.000.

Amazon želi do leta 2029 v orbito poslati 3236 satelitov, do katerih bo povezljivost omogočalo 12 zemeljskih postaj. Celoten projekt - polovica bo nared do leta 2026 - bo stal več kot 10 milijard dolarjev in že ima dovoljenje Agencije za civilno letalstvo (FAA). Trenutno v Amazonu na tem projektu dela 500 ljudi, še 200 pa jih želijo zaposliti kmalu (razpisi so že zunaj). Pridružujejo se jim še Facebookovi strokovnjaki s tega projekta, ki so delali v Los Angelesu.

Facebook po drugi strani ugotavlja, da morda nima smisla graditi internetne infrastrukture, če je njihova glavna dejavnost druga. Še vedno pa Facebook investira v zemeljske povezave, tako da...

Slo-Tech - Evropska centralna banka je sporočila, da začenja projekt digitalnega evra. V prvih 24 mesecih bo tekla raziskovalna faza, v kateri bodo identificirali ključne težave in izzive pri zasnovi in distribuciji digitalnega evra. Šele nato se bodo odločili, ali bodo digitalni evro tudi uvedli kot centralnobančno valuto, ki bo na voljo potrošnikom in podjetjem. Ob tem poudarjajo, da je digitalni evro dodatna oblika valute, ki ne bo zamenjala gotovine. Bo pa bolj podobna gotovini kot današnjemu knjižnemu denarju, saj bo predstavljala terjatev imetnika neposredno do centralne banke, s čimer bo varnejša od knjižnega denarja. Digitalni evro tudi ne bo zgolj bančni račun, ki bi ga imeli komitenti odprti pri centralni banki, ker slednja nima interesa poslovati s končnimi uporabniki. To pomeni, da bodo tudi komercialne banke obstale.

Evrosistem je pred devetimi meseci izdal zadnje poročilo o digitalnih valutah, v katerem je opisal možnost vzpostavitve digitalne valute. Digitalni evro, če bo...