The Telegraph - Pričakovali bi, da bo prehod na elektronsko poslovanje potekal večinoma prostovoljno, ker bodo ljudi prepričale prednosti in lagodnost tega načina. A ne povsod. V boju proti utajevanju davkov grška vlada pripravlja nov ukrep, s katerim želijo povečati priliv v davčno blagajno za vsaj pol milijarde evrov letno. Ker so davčne utaje pri nakupovanju izdelkov in storitev laže izvedljive pri plačilu z gotovino, bodo morali Grki vsaj 30 odstotkov svojih prihodkov porabiti elektronsko. Kdor tega ne bo storil, bo na razliko do te definirane porabe plačal kazenski 22-odstotni davek.

V številkah: kdor zasluži 1000 evrov mesečno, bo moral elektronsko zapraviti vsaj 300 evrov. Če jih bo na primer 200 evrov, bo od manjkajočih 100 evrov plačal 22 odstotkov davka. Po raziskavah je delež sive ekonomije v Grčiji že okrog 20 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je največ v Evropi. Lani naj bi državno blagajno prikrajšali za 16 milijard dolarjev samo pri neplačilu DDV-ja iz tega naslova.

...

Slo-Tech - Kot je znano, se je Amazon pritožil na odločitev ameriškega Ministrstva za obrambo, s katero je to deset milijard ameriških dolarjev vreden projekt JEDI (Joint Enterprise Defense Infrastructure) zaupalo Microsoftu. Zdaj je sodišče objavilo tudi podrobnosti pritožbe, ki se razteza na 103 straneh, v ključnem delu pa govori o neprimernem vmešavanju predsednika Donalda Trumpa v samo odločitev. Znano je namreč, da Trump slabo prenaša Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona in, kar je še pomembneje, lastnika časnika The Washington Post, ki občasno neusmiljeno udriha po trenutni administraciji ZDA.

Bezosovi odvetniki tako navajajo pričevanje sodelavca nekdanjega obrambnega ministra Jamesa Mattisa, ki mu je Trump zaukazal "odjebati Amazon ven iz pogodbe" (screw Amazon out of the contract), in še nekaj podobnih incidentov. Odvetniki zato zahtevajo, da že temeljna pravičnost terja ponovno presojo vloženih ponudb, na tej podlagi pa tudi novo odločitev. Prav tako bi sodišče moralo razsoditi ali...

New Scientist - Na Kitajskem sta se skotila prva dva prašiča - himeri z opičjimi celicami. Delež slednjih je bil še vedno majhen, obenem pa sta živali v enem tednu poginili, kar kaže, da znanstvenike čaka še veliko dela.

Pomanjkanja človeških organov za presaditve se strokovnjaki lotevajo na različne načine, kot je gojenje umetnih tkiv ali oblikovanje živalskih organov s celicami, ki v človeku ne bi sprožile imunske reakcije. Tako so pred tremi leti v Kaliforniji že nastali prašičji zarodki s človeškimi celicami, ki so jih po enem mesecu uničili - zaradi bojazni, da bi se lahko razvilo človeškemu podobno živčevje. V izogib takšnim pomislekom gredo mnogokje raziskave zato sedaj v smeri razvoja prašiča z opičjimi celicami. Treba je poudariti, da gre tu za himere in ne hibride. Medtem ko pri slednjih bitje nastane iz enega zarodka, s spajanjem dveh linij DNK, so himere produkt dveh zarodkov in nosijo ločene celice dveh različnih organizmov, brez mešanja dednega materiala.

Prvi so sedaj skotitev...