Forbes - Po nekajmesečnem boju je Privacy International uspela pridobiti pogodbe o sodelovanju med britansko zdravstveno zavarovalnico NHS in Amazonom, po katerem ima ameriški velikan dostop do podatkov iz britanskega zdravstvenega sistema (ne podatkov o bolnikih). Britanski minister za zdravje Matt Hancock je že julija najavil ta dogovor, a brez podrobnosti. Tedaj je dejal le, da bodo britanski bolniki dobili boljše zdravstvene nasvete od Amazonove pomočnice Alexe. A v resnici bo Amazon dobil ogromno, in to čisto brezplačno. Pogodba sega v december 2018.

Po pogodbi ima Amazon dostop do zdravstvenih podatkov, vključno s simptomi, vzroki, definicijami in vsemi povezanimi avtorskimi vsebinami, podatki, informacijami in drugimi materiali, ki jih ima DHSC (Department of Health and Social Care). Amazon je dobil dostop tudi NHS-jevih knjižnic API. Nikjer ni omejeno, da lahko Amazon zbrane informacije uporablja le za deljenje zdravstvenih nasvetov Britancem. Amazon jih lahko in jih tudi bo...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Novi Mehiki so v večini distribucij Linuxa in nekaterih drugih izpeljankah iz Unixa (FreeBSD, OpenBSD, macOS, iOS, Android) odkrili ranljivost v načinu, kako se vzpostavljajo povezave prek navideznih zasebnih omrežij (VPN). Ranljivost napadalcem omogoča, da ugotovijo, ali je uporabnik povezan v VPN, kateri naslov IP mu je bil dodeljen in ali je aktivno povezan na neko spletno stran. S štetjem paketkov in analizo njihove velikost je moč izluščiti vrednosti seq in ack. V nekaterih primerih je mogoče vrivati podatke v povezavo. Ranljive so distribucije, ki uporabljajo systemd od lanskega 28. novembra (izklop reverse path filtering); prav tako je ranljivost tudi v IPv6.

Ranljivost je tako neodvisna od konkretne implementacije VPN, torej je vseeno, ali uporabljamo OpenVPN, WireGuard ali IKEv2/IPSec. Kaže pa, da se s Torom izognemo ranljivosti, ker uporablja SOCKS in se ugotavljanje pristnosti in šifriranje izvajata v uporabniškem delu in ne v jedru. Da napad...

Slo-Tech - Evropska komisija je odobrila 3,2 milijarde evrov za financiranje raziskav na področju baterij, pričakujejo pa še pet milijard evrov sofinanciranja industrijskih partnerjev. Sredstva, ki se bodo porabljala do leta 2031, bodo prispevale Belgija, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Švedska. Gre za tako imenovani IPCEI (Important Project of Common European Interest), ki se do leta 2014 praktično niso financirali, sedaj pa so postali pogostejši.

IPCEI so projekti, v katerih sodeluje več držav članic, ki naslavljajo strateško pomembne cilje Evropske unije s področja konkurenčnosti, trajnostnega razvoja ali ustvarjanja vrednosti, ki bodo imeli pozitivne učinke tudi v ostalih državah članicah in kjer sofinanciranje zagotavljajo podjetja. Gre za način, kako lahko države ponudijo dodatne vzpodbude za komercialno zanimive raziskave zasebnim podjetjem, ki ne izkrivlja notranjega trga.

V konkretnem projektu bo sodelovalo 17 partnerjev, v glavnem srednje velika in mala podjetja...

Financial Times - Kot poroča Financial Times (Članek je plačljiv, alternativni vir) naj bi prepoved že pred časom zaukazali iz centrale tamkajšnje komunistične partije, izpeljali pa bi jo v naslednjih treh letih, velja pa tako za strojno kot za programsko opremo, ki ni kitajskega izvora. Ukrep je zato najverjetneje odgovor na podobne ameriške prepovedi; spomnimo, ZDA so svojim vladnim ustanovam prav tako prepovedale poslovanje z nekaterimi kitajskimi, prav tako so gigantu Huaweiju prepovedali dostop do ameriških tehnologij.

Prepoved je tako prvi neposreden protiudarec, ki je prišel s Kitajske in bo verjetno precej prizadela tuje multinacionalke, denimo HP, Dell, Microsoft, ARM, Intel, pa tudi Google, ki je že občutil posledice prepovedi prodaje licenc drugemu največjemu ponudniku pametnih telefonov.

Po drugi strani pa bo zmanjšanje tehnološke odvisnosti od tujine precejšen zalogaj tudi za Kitajce, ki bodo morali po nekaterih ocenah nadomestiti med 20 in 30 milijonov kosov strojne opreme, med...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...