EETimes - Tako dolgo že nismo poročali o kakšni tožbi Rambusa, da se je vse skupaj zdelo že skoraj sumljivo, a se podjetje spet vrača na stara pota. To pot je v škripcih nVidia. Poleg tožbe, ki so jo vložili že julija, so sedaj podali še pritožbo pri Ameriški komisiji za mednarodno trgovino (USITC). V njej Rambus trdi, da nVidia in njeni partnerji kršijo devet njihovih patentov, ki zajemajo pomnilniške standarde DDR, DDR2, DDR3, LPDDR, GDDR, GDDR2 in GDDR3, zaradi česar zahtevajo takojšnjo prepoved uvoza in prodaje nVidiinih izdelkov v ZDA. Rambus trdi, da je nVidii pravice poskušal prodati že zadnjih šest let, a je ta to odklanjala in še vedno namenoma kršila njihove patente, zato so prisiljeni ukrepati. V nVidii se še niso uradno odzvali. Odločitev USITC-a se pričakuje v 30 dneh. The Register, The Inquirer, Electronista, EE Times.

The Register - Dopolnimo pregled od prejšnjega tedna, tokrat s podatki o zaposlovanju v ZDA v oktobru, ki kažejo, da se je število delovnih mest skrčilo za 240.000, kar je več od pričakovanj. Bolj zanimivi so podatki za IT-sektor, ki ga ameriški statistični urad neposrečeno obravnava v treh ločenih skupinah: proizvajalci opreme, informacijska industrija in dizajn računalniških sistemov. Prva skupina je izgubila 2300 delovnih mest, druga 4900, v tretji pa so za razliko dodali 12.100 novih, z čimer je skupni efekt pozitiven. To so seveda podatki za podjetja, ki kot prvenstvno dejavnost deklarirajo tehnologijo; žal ni podatkov o številu vseh IT-delavcev v drugih branžah.

Vzpodbudni rezultati pa ne pomenijo, da velikani ne odpuščajo. Po prvem valu aprila, ko so na cesto poslali 1500 zaposlenih, bodo tokrat v AMD-ju odslovili še dodatnih 500 ljudi ali tri odstotke vseh zaposlenih. Razlog je slab finančni izkaz, saj je AMD-jeva izguba v preteklem četrtletju znašala 67 milijonov dolarjev (v enakem...

The Register - Zaporniki običajno bežijo iz zapora, dvainštiridesetletni Francis G. Janosko pa je vdrl vanj -- elektronsko. Janosko je bil zaprt v zaporu v Plymouthu v Massachusettsu, kjer je prek terminala, povezanega s strežnikom, zaradi hrošča lahko dostopil do baze podatkov o zaposlenih. Imena, naslove, datume rojstva, številke zdravstvenega zavarovanje in telefonske številke 1100 zaposlenih je nato kolegialno delil tudi z ostalimi jetniki. Poleg tega si je pridobil še dostop do interneta, tako da je svojo zbirko podatkov lahko dopolnil še s fotografijami paznikov, zapornikov in zračnimi posnetki zapora. Če bo obsojen za krajo identitete in namerni vdor v zaščiteni računalnik, mu grozi kazen 12 let in globa 250.000 dolarjev, poročajo.