Slo-Tech - Minuli teden, v četrtek 3. decembra, je v eni izmed Micronovih tovarn na Tajvanu za eno uro zmanjkalo električne energije. Novica ne bi bila niti omembe vredna, če ne bi šlo za eno najpomembnejših tovarn v proizvodnji pomnilnika DRAM. Zaradi težave bi se lahko cene pomnilnika dvignile.

Proizvodnja polprevodnikov je eden najtežjih poslov, saj so vložki visoki, konkurenca ostra, marže pa ne prav visoke, zato lahko propadejo tudi državna podjetja. V postopku so vsi koraki izjemno natančno določeni, surovine ultra čiste, proizvodnja pa mikroskopsko natančna, zato nenačrtovani izpadi povzročijo veliko škodo. V tovarni, ki je ostala brez napajanja, proizvedejo 10 odstotkov vseh čipov DRAM, kar je že toliko, da se vsako trepetanje pozna na trgu.

V letu 2020 se je povpraševanje po računalnikih in sestavnih delih povečalo tudi zaradi epidemije koronavirusa, ki je prinesla delanje in šolanje od doma za velik del sveta. Že zaradi tega je v letu 2021 pričakovati rast cen pomnilnika, vsake...

Bloomberg - V podjetju naj bi tako preizkušali ARM čipe, ki imajo veliko več jeder v primerjavi z M1, procesorjem, ki so ga pravkar predstavili v MacBook Airu, MacBook Proju in Mac miniju. M1 ima sicer po 4 zmogljiva in štiri varčna jedra, procesorji, ki naj bi se pojavili v modelih MacBook Pro in iMac že konec prihodnjega leta, pa naj bi imeli razmerje zmogljivih in varčnih jeder v razmerju 16:4. Prvi namiznik Mac Pro, ki ga bo poganjal Apple Silicon, pa naj bi se ponašal kar z 32 visokozmogljivimi jedri.

Mediji še poročajo, da Apple razvija nove grafične procesorje s 16, 32, 64 in 128 jedri, ki naj bi uspešno konkurirali GPUjem, ki prihajajo s tekočih trakov AMDja in Nvidie. Pravkar predstavljeni M1, ki je zares presenetil z zmogljivostjo na eni in varčnostjo na drugi strani, ima po 7 oz. 8 grafičnih jeder.

Znano je, da Apple že nekaj časa načrtuje prehod vseh svojih naprav na procesorje lastne proizvodnje, ta tranzicija pa naj bi bila tudi za njihove najzmogljivejše modele, ki jih za...

Slo-Tech - Iz Nokie so sporočili, da bodo koordinirali evropski projekt Hexa-X, ki bo raziskoval mobilna omrežja šeste generacije. Gre za raziskovalni projekt v okviru sheme Obzorje 2020, ki se bo pričel izvajati 1. januarja 2021 in bo trajal poltretje leto. V projektu sodeluje še 21 partnerjev, med katerimi so tako univerze (Aalto, Chalmers, Politehnika Torino, Dresden, Kaiserslautern, Oulu, Carlos III Madrid, Pisa) in inštituti (Sztaki, CEA) kot tehnološki partnerji (Ericsson, Intel, NextWorks) in operaterji (Orange, Telefonica).

Čeprav je tehnologija 5G še na samem začetku in večina EU še ni pokrita z njo, se povsod po svetu že pripravljajo na naslednjo generacijo. V ZDA na primer financiranje projektov o 6G podpirata Next G Alliance in O-RAN Alliance, na Kitajskem pa večinoma država. Čeprav tehnologija še ni standardizirana, so Kitajci izvajali tudi že satelitske preizkuse. Pričakovati je, da bo 6G uporabljal elektromagnetna valovanja v teraherčnem pasu, s čimer bodo dosegljive še višje...

ZDNet - Še tretjič v zadnjih petih letih poizkušajo kazahstanske oblasti prisluškovati internetnemu prometu državljanov. V okviru vaje iz kibernetske varnosti so prebivalce prestolnice Nursultan (nekdanja Astana) prisilile v namestitev vmesnega certifikata, če želijo dostopati do storitev v tujini. Namestitev certifikata, ki ga izda vlada in za katerega ima zasebne ključe, pa seveda pomeni, da čeprav je povezava šifrirana, lahko z napadi MITM oblasti prisluškujejo. Poleg prisluškovanja pa napadi MITM omogočajo tudi manipulacijo, torej vrivanje in spreminjanje poslanih zahtevkov. Oblasti zatrjujejo, da je vaja posledica več kot dvakratnega povečanja internetnega prometa zaradi epidemije, ko so ljudje doma, in zanikajo kakršnokoli prisluškovanje.

Ponudniki dostopa do interneta Beeline, Tele2 in Kcell od včeraj uporabnike ob dostopu do tujih strani preusmerjajo na lokalno stran z navodili za namestitev omenjenega certifikata. Prebivalci glavnega mesta so prav tako prejeli kratka sporočila...

Science - Raziskovalci iz Hefeja so za Googlovimi drugi na svetu, ki so s kvantnim računskim strojem rešili problem, za katerega bi klasičen računalnik potreboval nepraktično veliko časa. Njihov samosvoj pristop z optično napravo po eni plati pomeni trdnejši primer kvantne prednosti od Googlovega, toda hkrati je verjetno bolj oddaljen od praktične rabe.

Kvantni računalniki obljubljajo, da bodo pri nekaterih sortah problemov močno prekašali klasične in izvajali operacije, za katere bi današnji superračunalniki potrebovali več časa, kot pa je staro vesolje. Toda na tej stopnji še nismo, razlog pa leži v tehnični zapletenosti. Kvantni računski stroji za osnovno enoto informacije uporabljajo kubit (kvantni bit), ki je med preračunavanjem v kvantni superpoziciji stanj 0 in 1. Fizična implementacija kubitov še ni dorečena, kajti inženirji se soočajo z vrsto problemov, kot so motnje, ki sesujejo superpozicijo, kakor hitro imamo na kupu več kot nekaj deset kubitov. Toda zmogljivost takšnega...