Slo-Tech - Kitajski raziskovalci so pokazali še en način uporabe umetne inteligence, ko so z njeno pomočjo v petih urah izdelali načrt za preprost čip. Za trening so uporabili dizajne obstoječih starejših procesorjev, nato pa so ji naročili, naj izdela svojega. Rezultat je bil čip na arhitekturi RISC (RV32IA), ki je po hitrosti sicer primerljiv starim i486, a vendarle zmore poganjati Linux. Čip je torej delujoč, a neprimerljiv z modernimi RV64GC.

Umetna inteligenca je izdelala načrt BSD (Binary Speculation Diagrams), ki ga potem orodja EDA (Electronic Design Automation) pretvorijo v dejansko skico, kakšen naj bo silicijev čip. Predlagani dizajn so naposled tudi izdelali v 65-nm tehnologiji. Tekel je s hitrostjo 300 MHz in poganjal Linuxovo jedro 5.15. Raziskovalci dodajajo, da bi lahko na podoben način dizajnirali tudi procesorje drugih arhitektur, denimo x86 ali ARM, če bi predložili ustrezne podatke za trening.

Uporaba strojnega učenja pri dizajniranju čipov ni nova ideja. Podjetje...

theguardian.com - Francoski predsednik Emmanuel Macron je razburil z izjavo, da bi lahko država med hudimi izgredi ali nemiri onemogočila dostop do družbenih omrežij, da bi zaustavila nasilje. Že dan pozneje iz vlade dežujejo pojasnila, da Macron ni govoril o izklopu interneta ali popolni blokadi družbenih omrežij, temveč naj bi razmišljal o občasni in začasni blokadi družbenih omrežij.

V torek je Macron na srečanju z več kot 250 župani dejal, da morajo pomisliti tudi na to, kako mladi ljudje uporabljajo družbena omrežja in da neke omejitve morajo obstajati. Če bi stvari ušle izpod nadzora, bi jih morali regulirati ali ugasniti. Tega naj ne bi storili nepremišljeno in nenadoma, je dodal Macron, in doslej potrebe po izklopu ni bilo, a tudi o tej možnosti bi se morali trezno pogovoriti.

Odziv kritikov je bil silovit. Francijo so primerjali s Kitajsko, Iranom ali Severno Korejo, kjer so blokade družbenih omrežij nekaj običajnega. Spet drugi so poudarjali, da gre za preusmerjanje pozornosti, da bi se...

Slo-Tech - Pretočne storitve (streaming) omogočajo dostop do vsebin kadarkoli in kjerkoli, a v resnici nam je Amazon že pred poldrugim desetletjem jasno pokazal, kam lahko to vodi. Leta 2009 so kupcem knjig oddaljeno pobrisali te izvode, ker je imel Amazon težave z zagotavljanjem avtorskih pravic. Na koncu so jih sicer vrnili in se opravičili, a grenak priokus je ostal. Štirinajst let pozneje osnovni problem ostaja v več novih variacijah. Ena je zastarevanje ali onemogočanje fizičnih naprav na ukaz. Drugo pa so - televizijske vsebine.

Pri tem sploh ne gre za kakšno nezakonito početje, temveč za preprosto dejstvo, da nadzor iz rok kupcev ali strank polzi proti ponudnikom. Disney je ta teden iz svoje pretočne storitve umaknil film Crater, piše The Gamer. To ne bi bilo nič omembe vrednega, če ne bi bil simptom novih omejitev. Film je izšel 12. maja letos, slaba dva meseca pozneje pa je nedostopen. Ker nikoli ni izšel na nobenem fizičnem nosilcu, v kinematografih ali sploh kjerkoli drugje kot na...