Slo-Tech - Število ponudnikov pretočnih storitev se povečuje, hkrati pa rastejo tudi cene. Potrošniki nad tem niso navdušeni, zato se je onstran Luže že začelo krčenje proračuna gospodinjstev za pretočne storitve. Lani so zanje potrošili četrtino manj denarja kot leto pred tem.

Na Reviews.org so v raziskavi tisoč gospodinjstev preverili, koliko odštejejo za različne vrste povezljivosti. Stroški niso nizki, absolutne številke pa so za slovenske razmere manj uporabne. Povedni pa so trendi, ki kažejo navzdol. Lani so za pretočne storitve Američani v povprečju odšteli 42 dolarjev, še leto pred tem pa 55 dolarjev. Razlika je očitna.

Razlogov je več in to so relevantni tudi za naše kraje. Eden izmed pomembnih dejavnikov je tako imenovana utrujenost ali zasičenost (streaming fatigue), ki jo povzroča veliko število storitev, med katerimi se morajo potrošniki odločati. Drugi razlog je naraščanje cen, saj na primer osnovni paket Netflixa brez oglasov v ZDA stane že 15 dolarjev na mesec, zaradi česar...

Slo-Tech - Večkrat pišemo o veliki razširjenosti električnih avtomobilov na Norveškem, pa tudi v drugih severnih državah, a kot celota je Evropa še vedno pretežno bencinski in dizelski kontinent. Često spregledan pa je kitajski napredek, kjer bi letos električni avtomobili že lahko prehiteli konvencionalne, če k prvim štejemo tudi hibride.

Za letos načrtujejo 20-odstotno rast prodaje električnih avtomobilov, ki naj bi jih prodali okrog 12 milijonov. Prodaja konvencionalnih avtomobilov medtem pada za več kot desetino na leto in bo letos po pričakovanjih pod 11 milijoni. Leta 2020 si je Kitajska zastavila strateški cilj, da do leta 2035 električni avtomobili dosežejo 50-odstotni tržni delež. Kot kaže, ga bodo dosegli celo desetletje hitreje.

Kitajci so prav tako prešli na avtomobile lastne izdelave. Še leta 2020 je bilo 64 odstotkov električnih avtomobilov uvoženih, lani pa le še 37 odstotkov. Proizvodnja na Kitajskem močno raste, saj intenzivno vlagajo ne le v izdelavo vozil, temveč tudi...

Slo-Tech - IBM in Globalfoundries sta odstopila od vseh medsebojnih tožb, ki jih v zadnjih letih ni manjkalo, in se poravnala. Podrobnosti o dogovoru javno niso znano, sta pa podjetji dejali, da bosta vsa nesoglasja o domnevnih kršitvah pogodb, razkrivanju poslovnih skrivnosti, kraji intelektualne lastnine in podobno rešili za zaprtimi vrati.

Globalfoundries je nastal leta 2009, ko se je od AMD-ja osamosvojil oddelek za proizvodnjo čipov. Hitro je postal ena največjih livarn na svetu, tožbe z IBM-om pa so se začele leta 2021. IBM je tedaj na newyorškem sodišču Globalfoundriesu očital zamude pri uvajanju nove tehnologije. Že leta 2014 sta podjetji podpisali desetletno pogodbo, po kateri bo Globalfoundries izdeloval čipe za IBM v litografijah od 14 nm do manjših, saj mu je IBM prodal svoje proizvodne kapacitete. Zaradi zamud in ukinitev nekaterih programov, zaradi česar IBM ni imel dostopa do 7-nm tehnologije, ko je je potreboval za svoje izdelke, je nato IBM zahteval plačilo 2,5 milijarde...