Slo-Tech - Pred dvema mesecema smo pisali o uspehih na področju presajanja organov živali v ljudi (ksenotransplantacija), med katerimi sta tudi dve uspešni presaditvi prašičjih ledvic v človeka. Danes noben izmed transplantatov ne deluje več, razlogi pa so različni in za zdaj ne kaže, da bi bili povezani s samo presaditvijo. Eden izmed bolnikov je umrl, drugemu so morali ledvico odstraniti zaradi težav s srcem.

Richard Slayman, ki je prejel prvo prašičjo ledvico, je umrl dva meseca pozneje. Ledvico so mu presadili 16. marca v Massachussetsu, v začetku maja pa je umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da ni nobenih indicev, da bi bila njegova smrt povezana s presajenim organom. Presaditev so bili izvedli, ker so se pri dializi zaradi odpovedi ledvic pojavljali zapleti, saj so v njegovih venah nastajali strdki. Presaditev je te težave odpravila, a ni šlo vse po načrtih. Teden dni po presaditvi so opazili prve znake zavračanja, zato so ga začeli zdraviti in težavo odpravili.

Druga bolnica pa je...

Slo-Tech - Konec maja je prenehala delovati storitev Biblos, ki je članom slovenskih knjižnic omogočala izposojo slovenskih knjig. Platformo je vzdrževala Založba Beletrina, ki pa letos ni uspela doseči dogovora s slovenskimi knjižnicami o financiranju delovanja platforme. Stroški so ocenjeni na 150.000 evrov, zato se je Biblos poslovil. Beletrina pravi, da so prvih pet mesecev storitev financirali sami, sedaj pa tega ne zmorejo več. Biblos bo sicer še na voljo za člane NUK-a.

V Biblosu je bilo na voljo 7500 knjig, večinoma slovenskih. Platformo je uporabljalo 10 odstotkov članov knjižnic. Naslednik Biblosa bo COBISS Ela, ki bo začela delovati 17. junija. Gre za novi državni portal, ki ga vzpostavlja mariborski IZUM. Po drugi strani pa Beletrina vzpostavlja produkt Beletrina Digital, ki bo v osnovni različici stal devet evrov na mesec, v dražji pa 14 evrov na mesec. Osnovna verzija vsebuje dobrih 3000 e-knjig v slovenščini in nekaj tujih jezikih ter 2000 zvočnih knjig. Dražja verzija ima še...

TorrentFreak - Pred 25 leti je tedanji naivni internet močno razburkala izdaja programa Napster, ki je omogočil deljenje avtorsko zaščitenih vsebin na nikoli dotlej videni ravni. Prvega junija 1999 je izšla prva javno dostopna verzija Napsterja, ki je širšo javnost seznanila s formatom mp3. Iznajdba iz leta 1993, ki se je tedaj zdela tehnično zanimiva, a obrobna inovacija, je revolucionirala dojemanje piratstva, konzumiranje glasbe in se danes zrcali v milijarde dolarjev težki industriji pretočnih vsebin.

Format mp3 je prvikrat omogočil digitalni zapis glasbe, ki je brez opaznega znižanja kakovosti bistveno stisnjen. Zgoščenke je bilo možno stisniti v nekaj deset megabajtov, hkrati pa je postalo možno skladbe prenašati po internetu. Naslednji mejnik je bil kanal w00w00 na IRC-u (na omrežju EFnet), kjer so se zbirali nadebudni programerji. Med njimi je bil tudi Shawn Fanning, ki se je prijavil z vzdevkom Napster. Njegov cilj je bil preprost, a velikopotezen: ustvariti omrežje računalnikov, kjer...

Slo-Tech - Spotify je danes sporočil, da bo prihodnji mesec podražil naročniške pakete. Zadnja podražitev se je zgodilo lanskega julija, letos pa bo na vrsti še ena. Osnovni paket bo v ZDA po novem stal 12 dolarjev mesečno (doslej 11), družinski 20 dolarjev (doslej 17) in tandemski 17 dolarjev (doslej 15). Povišanja utemeljujejo z nadaljnjim investiranjem in inovacijami na področju funkcionalnosti in uporabniške izkušnje. Uporabnike bodo o spremembi obvestili osebno - torej z elektronsko pošto, ko bodo dobili tudi možnost preklica naročnin, če se ne strinjajo s podražitvami. Brezplačna verzija sicer ostaja enaka in brezplačna.

Lani je Spotify dražil, ko so dražili tudi njegovi konkurenti. Letos tovrstnega pritiska nima, poizkuša pa prvič v zgodovini poslovati z dobičkom. Spotify sicer s podražitvami nabere več denarja, a predstavljajo dvorezen meč, ker ima v številnih pogodbah zapisan delež prihodkov, ki ga mora nameniti založbam za odkup avtorskih pravic. Povišanje naročnin zato neposredno...

Slo-Tech - Google je pomotoma na Githubu objavil interne dokumente, ki pojasnjujejo oziroma dokumentirajo delovanje iskalnega algoritma. Njihovo avtentičnost je potrdil, posebej zanimivo pa je, da so bili objavljeni pod licenco Apache 2.0. Kdorkoli jih je videl in prenesel, ima torej trajno, svetovno, neekskluzivno, neodplačno, nepreklicno pravico do uporabe. Dokumenti so zato sedaj brezplačno dostopni marsikje.

Večinoma gre za dokumentacijo. Čeprav dokumenti niso popoln opis iskalnega algoritma, hkrati pa za razumevanje terjajo poznavanje delovanja algoritma, je skupnost iz njih razbrala že marsikaj. V njih je na primer 2596 modulov in 14.014 atributov (funkcionalnosti). Vse to vpliva na razvrščanje strani pri iskanju, med njimi pa je tudi nekaj funkcij, katerih obstoj je v preteklosti Google izrecno zanikal. Parameter Navboost na primer meri tudi, kako dolgo obiskovalci ostanejo na strani, potem ko jo obiščejo. Google precej teh podatkov dobi iz svojega brskalnika Chrome.

V algoritmu je...