Slo-Tech - Ameriški predsednik je oboroženim silam naročil, naj po 33 letih moratorija nadaljujejo jedrske poizkuse. Zadnji potrjeni jedrski poizkus je leta 2017 izvedla Severna Koreja, v letih 1998 pa sta ga izvedla tudi Indija in Pakistan. V ZDA so jedrske poizkuse ustavili leta 1992, leto pred tem tudi Britanci in ob razpadu še Sovjetska zveza.

Na družbenem omrežju Truth Social je Donald Trump zapisal, da je zaradi jedrskih programov drugih držav Ministrstvu za vojno naročil, naj odgovori s testiranjem v enaki meri. ZDA imajo trenutno največ jedrskega orožja, sledita pa Rusija in Kitajska. Trump se je odzval na ruska testa (Poseidon in Burevestnik), za katera Rusija zagotavlja, da nista bila jedrska.

Za zdaj ni jasno, ali Trump želi ponovno detonirati jedrske konice ali zgolj testirati rakete, ki jih lahko nosijo. V vsakem primeru gre za veliko spremembo ameriške doktrine, ki jo je leta 1992 vzpostavil republikanski predsednik George Bush starejši. Dotlej so Američani izvedli 1054...

Slo-Tech - Mednarodno kazensko sodišče (ICC), proti katerega sodnikom so ZDA zaradi nestrinjanja s pregonom že uvajale sankcije, bo začelo namesto pisarniškega paketa Microsoft Office uporabljati Open Desk. Letos je bil ICC že vpleten v incident, ko naj bi Microsoft za krajši čas izklopil elektronsko pošto generalnemu tožilcu, proti kateremu so ZDA uvedle sankcije. Microsoft je to zanikal in zagotovil, da tudi v prihodnosti ne bo sankcioniral evropskih odjemalcev. A morda to ne bo odvisno od Microsofta, zato ICC ravna preventivno.

Namesto Officea bodo uporabljali nemški Open Desk, ki je odprtokoden. Razvija ga Center za digitalno suverenost v javni upravi (Zentrum für Digitale Souveränität oziroma Zendis), ki je nemško javno podjetje. Evropska komisija je prav to sredo odobrila ustanovitev skupne organizacije, ki so jo vzpostavile Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska za razvoj odprtokodnih alternativ na področju umetne inteligence, storitev v oblaku, kibernetske varnosti in družbenih...

Slo-Tech - Čeprav OpenAI deluje le zaradi ogromnih količin investitorskega kapitala, ki ga hitro zapravlja z izgubami, v podjetju razmišljajo o javni ponudbi delnic (IPO). To bi lahko izpeljali že v drugi polovici prihodnjega leta, sicer pa leto za tem. Zelo glasno se govori o vrednotenju enega bilijona dolarjev, kar je dvakrat več od trenutne vrednosti.

Finančna direktorica Sarah Friar je kot realistični cilj izpostavila letnico 2027. Predstavnik za stike z javnostmi sicer spravljivo dodaja, da IPO ni prioriteta, zato je o datumu še preuranjeno govoriti. Vsekakor pa je IPO sedaj možen, saj je podjetje zaključilo prestrukturiranje in vzpostavilo strukturo, ki IPO omogoča. Postalo je običajno profitno podjetje.

V minulem četrtletju naj bi podjetje sicer ustvarilo okrog 11,5 milijarde dolarjev izgube. V IPO naj bi zbrali 60 milijard svežega kapitala (po vrednotenju podjetja 1000 milijard dolarjev), torej bi prodali šest odstotkov podjetja. Microsoft ima v lasti 27 odstotkov podjetja,...