Slo-Tech - Epidemija je prinesla nekaj sprememb, a vendarle ne toliko, kot je sprva kazalo. Delo od doma se je sicer uveljavilo, a trajna oblika ne bo niti v tehnoloških velikanih. Ti v zadnjih tednih kot po tekočem traku kličejo zaposlene nazaj v pisarne, pri čemer večina predlaga hibridni način, ki terja prisotnost trikrat tedensko. Zaposleni nad spremembami niso navdušeni, ker so se mnogi med epidemijo preselili daleč od sedežev podjetij v mesta, kjer so stroški življenja nižji.

Naprej so zaposlene lepo prosili, naj se vrnejo, sedaj pa so se večinoma zatekli k ultimatom. Zadnji na seznamu je Amazon, ki vztraja pri svojem motu Disagree and commit. Izvršni direktor Andy Jassy je zaposlenim povedal, da bodo morali trikrat na teden v pisarne. Vodilni naj bi namreč ugotovili, da so zaposleni učinkovitejši in bolje sodelujejo, če so na delovnem mestu fizično prisotni. Zato so že v začetku leta sporočili, da se bo to zgodilo. Zaposleni so sicer izražali nestrinjanje, a na koncu ni pomagalo.

V...

Računalniški muzej -

Težnja k bolj racionalni uporabi računalniških kapacitet v državi je prispevala tudi k razvoj specifičnih računalniško podprtih informacijskih sistemov. Ti so se začeli oblikovati na različnih družbeno pomembnih področjih kot so statistika, javna uprava, bančništvo, zdravstvo, univerza, ipd. Koncept informacijskega sistema je temeljil na celoviti in usklajeni organizaciji obdelave podatkov tesno prilagojeni specifičnim potrebam posameznih področij. Iz vidika strojne opreme je v tem času običajno zahteval uvedbo velikih osrednjih računalnikov z možnostjo terminalskih povezav. V sedemdesetih so pri nas veliko pozornosti začeli posvečati oblikovanju nekakšnega družbenega informacijskega sistema, ki naj bi v najširšem smislu zagotovil usklajeno in enotno evidentiranje, zbiranje, obdelavo in objavo vseh družbeno pomembnih podatkov. Državljanom, gospodarstvu, državni in občinski upravi naj bi zagotavljal celovit nabor pravočasnih informacij potrebnih za uspešno odločanje, upravljanje,...

Slo-Tech - Po ocenah mislišča Ember je Evropska unija v prvi polovici tekočega leta iz fosilnih goriv ustvarila 17 odstotkov manj energije kot v enakem obdobju lani. S 410 TWh je tovrstna proizvodnja najmanjša od leta 2015, ko so začeli sistematično zbirati podatke, in najverjetneje najmanjša vsaj od leta 2000. Do enakih ugotovitev so se prikopali tudi v CREA, kjer so opazili rekordne padce proizvodnje elektrike iz plina in premoga.

Razlogov za pozitivne trende je več. Največ je k znižanju proizvodnje prispevala nižja poraba, ki je bila letos pet odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani, med drugim tudi zaradi mile zime. Nezanemarljiv vpliv ima tudi povečanje kapacitet obnovljivih virov, ki počasi nadomeščajo fosilna goriva, kjer je to možno. Ob tem v Emberju poudarjajo, da se dolgoročno Evropa ne bo mogla zanašati na zniževanje porabe električne energije, temveč bo morala aktivneje pristopiti k razogličenju virov.

Države, ki so letos najbolj znižale proizvodnjo električne energije iz...