Linux Today - Področje na katerem Linux najbolj šepa so zagotovo kvalitetni urejevalniki besedil. Ravno zato je dogajanje v tej areni zelo zanimivo.
AbiWord spada v skupino Gnome Office, a je v bistvu popolnoma samostojen urejevalnik, ki teče tako pod Linuxom kot tudi v Oknih, QNXu in BeOSu (in seveda na različnih platformah). Danes je izšla prelomna različica 0.9.0. Ne boste verjeli, prevedena je tudi v slovenščino (uganite kdo je to zakrivil, hint hint... :).
Ko smo že pri pisarniških paketih, ta teden je izšel tudi prvi release candidate KDE Office 1.1.

X-Bit Labs - Ker VII ni zadosti to, da izdaja bedne procesorje (glede tega jih čakajo premnoge tožbe, kot je zapisano v novici nekaj dni nazaj), se spuščajo še v vode integrirane grafike. Namesto da bi vložili finance v izboljšanje svojih procesorjev, se spuščajo še v eno področje, v katerem jim bo pomagalo njihovo hčerinsko podjetje, nekdanji gigant grafičnih kartic, S3. Napovedali so naslednje specifikacije:

• 166MHz hitrost jedra, 2 piksla na nihaj, 2 teksla na piksel
• Strojna podpora T&L, 18.5 milijona poligonov v sekundi.
• Podpora DirectX 7
• Izhod za TV
• DuoView tehnologija (podobno, če ne enako nVidiinem TwinViewu)
• Poraba energije 1.5W

Problem leži v tem: Ko bo VIA izdala ta produkt, bo nVidiin Crush v sebi imel že Geforce3 MX grafični procesor. Če vprašate mene, je ta projekt že vnaprej obsojen na propad. A kdo sem jaz, da bi sodil...

ProCooling - Modifikatorski projekti so mi bili že od nekdaj zelo všeč. Eden najlepših občutkov je, ko primeš v roke 70.000 SIT vredno grafično kartico, primeš klešče ter začneš puliti dol hladilnike za pomnilnik. Krc krc krc, hhhhrsk, puf! Tisti občutek, ki ga preveva adrenalin ter rahli dvom v delujoče stanje kartice - neverjetno. Na tem naslovu se je Kevin iz ProCoolinga spravil nad ubogega Kyra II. Nanj je nanesel srebrno termalno pasto ter 50W Peltierov element. Na Peltier je dal Thermaltakeovega Volcana II, zmodificiral voltažo jedra ter navil Kyra iz 175/175 na 203/210. Vredno ogleda!

X-Bit Labs - Nič kaj preveč razveseljujoča novica iz nVidiinih logov: nVidiin težko pričakovano visoko integrirano čipovje ne bo tako superiorno, kot je na začetku kazalo. Nvidia ima enostavno preveč stroškov z vgraditvijo vseh funkcij v čipovje. Če bi ostalo pri vseh funkcijah, bi osnovna plošča z nVidia Crushom stala enostavno preveč. V izvedenki čipovja, imenovani Crush11, ne bo podpore zvoku Dolby Digital 5.1 - namesto njega bo na čipovju samo podpora zvoku AC'97, kar je kar nekaj gromozanskih kakovostnih razredov nazaj. Šušlja se tudi, da Crush ne bo imel integrirane mrežne kartice. Bodo osnovne plošče s Crushom le še kopija i810 osnovnih plošč (z boljšo grafiko)? Upajmo, da ne.

več strani - Ker je procesor v tujini izšel, so se temu ustrezno odzvale tudi največje svetovne HW-related strani. Recenzijo tega .13 mikronskega čudesa, sparjenega z 512 KB pomnilnika najdete na naslednjih straneh:

• Tech Report
• AnandTech
• Via Hardware
• The Register
• Tech Extreme
• Hot Hardware

Uživajte v branju . Da pa ne boste rekli, da samo posredujem povezave, povzamimo kaj točno je Tualatin in se obrnimo na prvo od naštetih povezav - Tech Reportovo. Tualatin je Intelov odgovor na halo, ki so ga zagnali pred meseci, ko so iz prodaje umaknili 1.13 GHz Pentium III, ker je povzročal očitne probleme ter sesuvanja. Za razliko od Coppermineov, ki so grajeni v .18 mikronski tehnologiji, je Tualatin narejen v .13 mikronski tehnologiji, kar avtomatično pomeni manjša velikost jedra ter manj oddane toplote v zrak. Poleg tega dejstva Tualatin namesto aluminija za povezavo uporablja baker, kar IBM ter Intel napovedujeta že od davnega leta 1994. Zunanje vodilo ostaja na 133 MHz, za vgraditev Tualatina pa Intel...

Overclockers Australia - Po poročanjih Slo-Techa pred dnevi ter nadaljnem raziskovanju Overclockers Australia, med AMD Thunderbirdi sije nova OC zvezda, procesor z oznako AYHJAR. Tisoč megaherčno izvedenko te serije se z lahkoto spravi na 150% originalne hitrosti - na gigaherc in pol. Povprečna navita frekvenca procesorja te serije naj bi znašala kar že zelo zajetnih 1680 MHz. Če bo pa ta serija kadarkoli ugledala slovenske trgovine - je pa vprašanje.

Linux Today - Verjetno nimajo vsi dovolj časa za podrobno spremljanje ameriškega zakona DMCA (Digital Millenium Copyright Act) in razlogov zakaj se je ruski programer Dimitrij Sklyarov ob obisku v ZDA znašel v zaporu. Za vse te je Lawrence Lessing v NY Timesu napisal članek, ki razlaga ozadje DMCAja in njegove krute posledice.
O Dimitrijevem primeru smo že pisali tule in o protestih zoper ravnanje FBIja ter pravosodja tule, seveda pa bomo poročali še naprej. To bo morda eden ključnih precedensov, ki bodo narekovali kakšen in kako svoboden bo računalniški svet prihodnosti.
Prišel je čas za hekerje, cyberpunkerjie in ostale mrežne oblike življenja, da se zbudijo. Freedom is not free.