Slo-Tech - Dobro leto zatem, ko so jo začeli graditi, je s tekočih trakov Tesline gigatovarne v Šanghaju prišlo prvih petnajst Modelov 3. Ironično, dogodek se je odvil sredi ameriško-kitajske trgovinske vojne in v času, ko nekatera velika ameriška tehnološka podjetja, denimo Dell, Apple in HP, zaradi pretečih carin razmišljajo o selitvi svojih proizvodenj v druge azijske države. A Teslin položaj je drugačen, v Šanghaju izdelana vozila bodo namreč namenjena za kitajski trg, zato jih carine ne bodo prizadele, nasprotno, te so morali plačevati do sedaj, ko so Tesle na največje tržišče osebnih vozil na svetu uvažali iz ZDA.

Tovarniška cena kitajskega Modela 3 bo 50.000 ameriških dolarjev, s čimer bo poskušal konkurirati lokalnim ponudnikom električnih vozil, kot sta denimo NIO and Xpeng Motors. Tovarna ima kapaciteto izdelave okoli 150.000 vozil letno (matična tovarna v kalifornijskem Fremontu 350.000), že prihodnje leto pa naj bi se številka podvojila. Kitajska tovarna je sicer prva izven ZDA,...

AP News - Kitajski znanstvenik He Jiankui, ki je pred dobrim letom dvignil svet na noge z najavo, da je napravil prva gensko spremenjena otroka, je bil na Kitajskem obsojen na tri leta zapora in zajetno denarno kazen. Sodba med drugim potrjuje ugibanja, da obstaja še tretji tak otrok.

Ko je kitajski biofizik He Jiankui lanskega novembra objavil rojstvo dvojčic, katerima je v fazi zarodka spreminjal genski zapis z namero aktivacije odpornosti na virus HIV, je bil odziv tako stroke kot javnosti praktično enoznačno negativen. Konsenz je, da je tehnologija še premalo razvita, da bi se na ta način igrali s človeškimi življenji, kajti sestrici, še vedno poznani zgolj pod imenoma Lulu in Nana, bi imeli lahko pozneje resne zdravstvene težave. Analiza Hejevih poročil kaže na veliko možnost zgrešenih (off-target) genetskih sprememb, katerih posledice so težko predvidljive. MIT Technology Review pa je v začetku letošnjega decembra ponudil še obsežen pogled na sicer neobjavljeni Hejev znanstveni...

Slo-Tech - Pred desetimi leti sta se Amazon in Apple zapletla v veliko bitko glede cen e-knjig, kjer sta si nasproti stala klasični način prodaje na debelo in agencijski način. Amazon je predpisoval ceno 9,99 dolarja, medtem ko je pri prodaji prek Appla cena znašala 15 dolarjev, dokler ni Apple zmagal in so se e-knjige podražile. Zaradi dogovarjanja o cenah si je Apple skupaj z založniki nakopal tudi tožbo pravosodnega ministrstva, kar je na koncu povzročilo vnovično znižanje cen. Vsi ti spori pa so se dogajali s predpostavko, da bodo v prihodnosti e-knjige tako ali tako postale prevladujoča oblika knjig, saj da bodo milenijci posegali skoraj izključno po njih. Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna.

Deset let pozneje so e-knjige z 20-odstotnim tržnim deležem zelo daleč od tega, da bi izrinile klasične knjige. V zadnjih letih se njihov delež ne spreminja in zdi se, da bo 20 odstotkov ostal skrajni domet. Leta 2009 smo pričakovali ravno obratno, a se to ni zgodilo. Raziskave trga kažejo, da...