Slo-Tech - Redke zemlje sicer niso tako izjemno redki elementi, imajo pa troje nesreč: so večinoma zelo razpršeni v zemeljski skorji, tako da pridobivanje ni ekonomično, vse znane omembe vredne zaloge so trenutno na Kitajskem, in v moderni elektroniki so nujno potrebni. Zato je dobrodošla Canonova novica, da so razvili kvantne točke OLED, ki jih ne potrebujejo, niti ne potrebujejo indija, ki je danes glavna sestavina kvantnih pik. Manj sicer navdušuje dejstvo, da uporabljajo svinec.

Nikkei poroča, da je Canon razvil material za panele za organske svetleče diode (OLED), ki ne vsebuje kritičnih material (critical raw materials). Gre za kvantne pike (QD), ki so napravljene iz polprevodne snovi in merijo zgolj nanometer v premeru. Ob vzbujanju z električnim tokom ali vpadlo svetlobo barvito zažarijo. Trenutno se uporabljajo v televizorjih OLED višjega cenovnega razreda.

V trenutni izvedbi jih sestavlja indijev fosfid. Indij sicer ne sodi med redke zemlje, sodi pa med kovine, ki so sorazmerno...

Slo-Tech - Dobili smo še tretje v nizu odmevnih javnih opozoril vodilnih strokovnjakov za strojno učenje, da naj bi umetna inteligenca predstavljala resno nevarnost za propad človeške civilizacije.

Odkar se je lanske jeseni - z nastopom ChatGPTja - strojno učenje prebilo na čelo razvpitosti v IT industriji in širše, se vrstijo tudi vse pogostejša javna opozorila, da je napredek prehiter. Razvijalci algoritmov strojnega učenja, kot so veliki jezikovni modeli in generatorji slik, kakor da so nenadoma ugotovili, da situacije ne nadzorujejo več in nas utegne AI že v razmeroma bližnji prihodnosti vse nadvladati. Tu ne gre za kakšne odpadnike, temveč smetano raziskovalcev ter inženirjev, kot sta dva od treh dobitnikov Turingove nagrade iz leta 2019, Geoff Hinton in Yoshua Bengio, pa vodje skorajda vseh najvidnejših razvojnih laboratorijev.

Najnovejša tovrstna objava prihaja iz organizacije Center for AI Safety (CAIS) in je dolga vsega 22 besed, v katerih trdi, da je stopnja nevarnosti, ki jo...

Slo-Tech - Mimo so časi, ko je bil Intel nesporen vladar, AMD pa zaokrožitvena napaka na trgu procesorjev. V zadnjih letih ni zgolj AMD pripravil procesorjev, ki so mu vztrajno najedali tržni delež, temveč ga je po desni prehitela Nvidia, ki je postala največje ameriške podjetje na področju čipov in polprevodnikov. Intelu pa nič ne gre, kot si želijo, zamude in zapleti pa se vrstijo po tekočem traku.

Intelov izvršni direktor Pat Gelsinger, ki je na čelu podjetja dve leti, težave priznava. Dejal je, da se v črni luknji niso znašli, ker bi vse potekalo idealno. Imeli so težave z vodstvom, kadri, metodami dela in podobno. Dodal je, da je ključna napaka neuspel prehod v novo dobo dizajna in proizvodnje čipov, ki sta postala ločeni opravili. Medtem ko je Intel uspel kot podjetje, ki je počelo oboje, se je svet vmes spremenil, Intel pa se ni. In sedaj ima Gelsinger načrt.

Intel bo zgradil še več tovarn. Načrtujejo ogromna, več sto milijard dolarjev vredna vlaganja v nove tovarne, kjer bodo...

Reuters - Zgodilo se je, kar smo pričakovali že od minulega tedna, in to v samo enem trgovalnem dnevu. Nvidia je postala naslednje podjetje, katerega tržna kapitalizacija presega tisoč milijard dolarjev. Njene delnice so danes pridobile več kot pet odstotkov, s tem pa je podjetje preseglo magično mejo bilijona.

Nvidia sicer ni podjetje, ki bi mu to uspelo najhitreje. Alphabet (Google) je bil najhitrejši, saj je potreboval zgolj 18 let od začetka kotacije (IPO). Amazonu je uspelo v 21 letih, potem pa je tu že Nvidia s 24 leti. V elitnem klubu sta še Microsoft in Apple. Omejili smo se zgolj na tehnološke gigante, ki kotirajo na borzi. Med ogromnimi podjetji je na primer še savdski naftni gigant Saudi Aramco, ki je vreden dobra dva bilijona dolarjev.

Nvidia letos žanje sadove pametne odločitve izpred dobrega desetletja, da so programljivi grafični čipi in samostojne kartice prihodnost. Delnica je v zadnjih osmih mesecih pridobila več kot 240 odstotkov, s čimer raste bolj kot kakšen start-up...