Slo-Tech - Ameriško sodišče je v petek na osemletno zaporno kazen obsodilo 36-letnega Aleksandra Brovka, na Češkem rojenega ruskega državljana, ki je več let (2007-2019) sodeloval pri upravljanju botnetov, iskanju osebnih informacij in njihovi zlorabi, s čimer je s sostorilci povzročil za okrog 100 milijonov dolarjev škode. Brovko je bil aktiven na forumih za rusko govoreče hekerje, kjer si so izmenjevali kontakte, orodja in posle. Brovko je deloval kot programer orodij za zbiranje podatkov, ki so jih nabrali botneti, in njihovo obdelavo.

V ogromnih količinah zbranih podatkov je iskal osebne podatke, ki bi jih bilo možno zlorabiti, zlasti prijavne podatke v različne storitve. Potem jih je preveril in ustrezno prečiščene sezname poslal naprej drugim sodelavcem. Brovko je imel dostop do okrog 200.000 naprav, torej toliko je bilo okuženih računalnikov v botnetih, ki jih je upravljal. Pri tem je natančno vedel, kaj počnejo z njegovimi orodji in podatki, saj ga je znani kriminalec Alexander...

Guardian - Pri pripravi nove verzije britanske aplikacije za sledenje stikom za preprečevanje širjenja koronavirusa so ugotovili, da aplikacija zaradi napake v algoritmu številnim uporabnikom ni izdala opozorila za samoizolacijo, čeprav bi ga bila morala. The Guardian ocenjuje, da je več tisoč ljudi hodilo naokoli, čeprav bi po pravilih morali dobiti obvestilo o tveganem stiku. Hrošča je prvi odkril Sunday Times, ki poudarja, da je zaradi tega v Angliji in Walesu, kjer se omenjena aplikacija uporablja, bistveno manj ljudi dobilo informacijo o tveganem stiku kakor na primer na Škotskem ali Severnem Irskem, kjer imajo svoji aplikaciji.

NHS je, podobno kot Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in tudi NIJZ, postavil mejo na 15 minut. Kdor je v stiku z okuženim človekom dlje, obstaja nezanemarljiva verjetnost, da se je okužil tudi sam. V aplikacijo NHS pa so vnesli še funkcijo kužnosti, s katero so želeli upoštevati, da so ljudje najbolj kužni ob izbruhu simptomov. Tem ljudem so zato šteli čas...

CNet - Čeprav Wikipedia uradno nima posebnega statusa, je de facto čedalje pogosteje primarni vir informacij. Tega položaja nima po naključju, saj raziskave ugotavljajo, da je vsaj tako zanesljiva kot velike enciklopedije priznanih založnikov, vsebuje pa še vrsto drugih gesel, ki jih drugod ni. Google in YouTube pri iskanju pogosto v okvirju izpišeta vsebino z Wikipedije, ne da bi uporabniki stran sploh morali obiskati. Ali kot je dejal Ryan Merkley iz Fundacije Wikimedia: Če je napak na Wikipediji, je lahko napak povsod. Ko danes v ZDA volijo predsednika, predstavniški dom in tretjino senata, je Wikipedija pred zahtevno nalogo - ubraniti se mora dezinformacij in vandalizma.

Fundacija Wikimedia je zato za današnje volitve pripravila posebno delovno skupino, ki je sprejela ukrepe za zagotovitev integritete. V skupini so strokovnjaki z več področij: pravo, komuniciranje, varnost itd. Delovna skupina je imela več ur dolge videosestanke, kjer so preigravali različne scenarije, kako skušajo...

IEEE Spectrum - Avstralski raziskovalci so inovativen koncept elektrod za zajem možganske aktivnosti, ki imajo obliko žilnih opornic in jih na delovno mesto potisnejo s katetrom skozi vratno veno, naposled uspešno preizkusili tudi na ljudeh.

Pri opazovanju možganskih valov za uporabo v medicini imamo klasično dilemo med invazivnimi vsadki z relativno visoko natančnostjo zajema podatkov in pa neinvazivnimi metodami, ki pa premorejo slabšo resolucijo. Napredek beležimo iz obeh smeri; v Neuralinku na primer snujejo mehke elektrode, ki manj razdražijo tkivo, v Facebooku pa kape z vse višjo zmogljivostjo branja signalov s površja glave. Raziskovalci z Univerze v Melbournu pa so pred leti ubrali svojo pot, ki je nekje vmes med opisanima: elektrode za zajem podatkov so zapakirali v žilno opornico, kar imenujejo "stentrode" in jo prav do gibalnega režnja potisnejo skozi vratno veno. Metoda s tem ne zahteva vrtanja v lobanjo, a je tudi nekaj manj natančna kot sajenje šivank neposredno v možgane. Pred...