Slo-Tech - Včeraj pozno popoldne je zaživela - in se za kratek čas ob silnem navalu tudi sesula - nova spletna enciklopedija, ki jo je ustvarila umetna inteligenca Grok. Elon Musk je ustanovil alternativo Wikipediji, ki ji je dal ime Grokipedija in ki ima dobrih 800.000 člankov, torej približno desetkrat manj od Wikipedije. Vsi članki v Grokipediji so napisali z umetno inteligenco, ki je tudi vrhovni urednik.

Članki na Grokipediji so zato pogosto daljši od Wikipedijinih, saj umetna inteligenca enako enostavno piše tako daljša kot krajša besedila. Musk trdi, da je Grokipedija boljša od Wikipedije, da predstavlja nujen korak proti cilju, da bi xAI razumel vesolje. Minuli teden je Musk dejal, da je Grokipedija nekoliko zamudila, ker jo je želel očistiti propagande, ki naj bi tičala v Wikipediji. Če preverimo vsebino, se izkaže, da ima Grokipedija bolj desen pogled na svet in nekaj netočnosti, piše Wired. Medtem The New York Times ugotavlja, da gre za še en element v rastočem Muskovem paralelnem...

Slo-Tech - Reuters je neuradno napovedal še dvakrat večje reze, a iz Amazona so danes sporočili, da bodo odpustili 14.000 zaposlenih iz poslovnega sektorja. Podjetje ima sicer 1,55 milijona zaposlenih, a le 350.000 je uslužbencev s pisarniškimi delovnimi mesti. Teh bo torej štiri odstotke manj.

Odpovedni rok bo trajal 90 dni, v tem času pa bodo lahko pogledali za drugimi delovnimi mesti v podjetju. Tudi pri nadaljnjem zaposlovanju bodo imeli prednost obstoječi zaposleni, katerih delovna mesta bodo sedaj ukinjena. Kdor novega mesta v podjetju ne bo našel ali dobil, bo prejel odpravnino in druge pripadajoče ugodnosti ob izgubi delovnega mesta.

V prihodnjem letu se bo trend nadaljeval, je dejal izvršni direktor Andy Jassy. To pomeni, da bodo še vedno zaposlovali na strateških mestih, medtem ko se bo število menedžerskih delovnih mest krčilo. Podjetje si prizadeva sploščiti svojo organizacijsko strukturo, kar predvideva tudi manj ravni odločanja. Nadaljevanje odpuščanj v letu 2026 je možno na...

Slo-Tech - Še pred petimi leti je več kot tri četrtine podjetij, ki so jih napadli z izsiljevalskimi virusi, na koncu plačala odkupnino. Ta delež se je močno zmanjšal in je po podatkih podjetja Coveware le še 23 odstotkov. S tem je najnižji, odkar merijo te podatke. Tudi povprečna višina odkupnine je nižja kot v preteklosti in znaša 377.000 dolarjev (mediana znaša 140.000 dolarjev).

Trend je zadnjih šest let sorazmerno konstanten, saj delež plačanih odkupnin upada. Razloga sta bržkone dva, ugotavljajo strokovnjaki. Na eni strani imajo podjetja čedalje bolje izdelane protokole za ukrepanje ob hekerskih napadih ter pripravljene varnostne kopije, po drugi strani pa tudi organi pregona svetujejo, naj se odkupnine ne plačujejo.

Odziv hekerskih skupin je uvedba dvojnih napadov, saj poleg zašifriranih podatkov te tudi ukradejo in grozijo z javnim razkritjem. V zadnjem četrtletju so napadalci kar v treh četrtinah primerov podatke tudi ukradli.