The 1709 Blog - Znano je, da rudarjenje kriptovalut golta enormne količine energije, a kot kaže, so bile naše predstave glede tega nekoliko podhranjene. To izhaja iz poročila Arvinda Narayanana, profesorja s Princetona, ki je dokument pripravil za Odbor ameriškega senata za energijo in naravne vire.

V njem ugotavlja, da je edini dejavnik, ki odločilno vpliva na količino tako porabljene energije, cena bitcoina. Če se ta poviša, se poveča tudi količina energije in obratno. Vsa naprezanja in vlaganja v učinkovitost in ekološkost rudarjenja so po njegovem mnenju kapljica v morje v primerjavi s celotno porabo. Po Narayananovem mnenju doslej tudi nismo dovolj upoštevali porabe energije, ki gre za hlajenje...

The Register - Ko je 25. maja začela veljati znamenita Splošna uredba o varstvu podatkov oz. GDPR, smo Evropejci dobili tudi globalno segajočo pravico, da lahko od podjetij, ki o nas kopičijo osebne podatke, te podatke po želji zahtevamo na vpogled.

Michael Veale, profesor z University College London se je odločil zadevo preizkusiti v praksi.

Na Facebook je točno na dan začetka veljavnosti GDPR naslovil zahtevo, naj mu izročijo podatke, ki jih je podjetje zbralo glede njegovega obnašanja na spletu in aktivnostih zunaj Facebookovega omrežja. Veale namreč sklepa, da gre za občutljive osebne podatke, saj se da iz njih razbrati človekovo religioznost, morebitne zdravstvene težave in seksualno usmerjenost. Znano je tudi, da Facebook te stvari spremlja preko svojega Pixla, posebnega skupka...

qz.com - Švicarsko podjetje Energy Vault je predstavilo zamisel shranjevanja električne energije v betonskih blokih, kar bi lahko bil eden od odgovorov na skokovito rastoče povpraševanje po električnih shrambah v elektroomrežju.

Skladiščenje elektrike v porastu
Da našega planeta ne bi gnali proti opustošenju, bomo morali vse več elektrike pridobiti iz obnovljivih virov. Toda nekateri poglavitni tovrstni načini, predvsem sončne celice in vetrnice, so nezanesljivi, saj...

Fortune - Po besedah predstavnikov Svetovne banke gre za prvo obveznico, katere ustanovitev, razdelitev, prenašanje in upravljanje bo potekalo s pomočjo tehnologije razpršene evidence, kot slovenimo "distributed ledger technology". Kar pa ne drži povsem, saj so to doslej že napravile nekatere manjše banke v Veliki Britaniji, Rusiji in drugod.

Drži pa, da gre v tem primeru za res ugledno fintech druščino; obveznice, imenovane bond-i oz. blockchain operated new debt instrument, so namreč izdali skupaj s Commonwealth Bank of Australia v vrednosti 87 milijonov ameriških dolarjev, med naložbeniki pa najdemo številne avstralske državne finančne inštitucije.

Kot so v sporočilu za javnost povedali...