Slo-Tech - Svet Evropske unije je danes sprejel stališče o enotnem priključnem standardu za polnilnike pametnih telefonov, tabličnih računalnikov, digitalnih fotoaparatov, slušalk, prenosnih zvočnikov in igralnih konzol. Države članice so dogovorile o skupnem stališču, ki opredeljuje mandat za pogajanje o končni odločitvi. Stališče je sprejel Odbor stalnih predstavnikov (Coreper), dodane pa ima tudi piktogram in specifikacije, ki dejansko opisujeta standard USB-C.

S tem se o potrebi po uvedbi enotnih polnilnikov strinjajo vse tri ključne institucije za sprejemanje evropske zakonodaje. Evropski parlament je že leta 2020 pozval k poenotenju, lani septembra pa je svoj predlog dala še Evropska komisija kot izvršna inštitucija. Mandat, ki ga je dobil Svet, omogoča začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, saj morata končni predlog, ki bo postal zakonsko zavezujoč, potrditi oba.

Evropska komisija je ob pripravi lanskega predloga ocenila, da bi lahko Evropejci letno privarčevali 250 milijonov...

Slo-Tech - Družbena omrežja objav ne odstranjujejo le, kadar sama presodijo, da kršijo pogoje uporabe, temveč tudi na zahtevo oblasti. Twitter podobno kot ostala podjetja to razkriva v poročilu o transparentnosti, ki za prvo polletje minulega leta kaže rekordno število zahtevkov za umik. Od januarja do junija 2021 so prejeli 43.387 zahtevkov za odstranitev vsebin s 196.878 računov. To je največ po letu 2012, od kar pripravljajo in objavljajo poročila o transparentnosti.

V skladu s Paretovim načelom kar 95 odstotkov teh zahtevkov prihaja le iz petih držav: Japonske, Rusije, Turčije, Indije in Južne Koreje. Skupno je zahtevke poslalo 35 držav. V primerjavi s polletjem pred tem je število zahtevkov poraslo za 14 odstotkov, število prizadetih računov pa kar za 50 odstotkov. Twitter je zahtevkov ugodil v 54 odstotkih primerov.

Twitter tudi sam briše neustrezne vsebine. V tem polletju je izbrisal 4,7 milijona čivkov, izmed katerih jih je 68 odstotkov imelo manj kot 100 ogledov, 92 odstotkov pa...

Slo-Tech - Splošno sodišče Evropske unije je razglasilo delno ničnost odločbe, s katero je Evropska komisija Intelu pred dobrimi dvanajstimi leti izrekla globo zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Na 1,06 milijarde evrov visoko globo se je Intel že tedaj pritožil, a je sodišče na prvi stopnji pritožbo leta 2014 zavrnilo. Intel je vztrajal in na drugi stopnji je Sodišče Evropske unije Intelu pritrdilo, sodbo razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Sedaj je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila globa izrečena na podlagi napačne ekonomske analize, zato je odločitev Komisije odpravilo.

Analiza Evropske komisije je bila nepopolna in ne omogoča z ustrezno gotovostjo potrditi, da je Intelovo ravnanje oviralo konkurenco. Šlo je kontroverzni program, ki je tekel med leti 2002-2007. Proizvajalci in sestavljavci računalnikov - šlo je za Dell, Lenovo, Hewlett-Packard (HP) in NEC -, ki so v vsaj 80 odstotkov svojih namiznih računalnikov vgrajevali...