Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.

Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov)....

Slo-Tech - Slovenski krošnjarji z računalniško robo si že nekaj let režejo tanke kose kruha. S strojno opremo je vedno manj zaslužka, pa še presneti splet jim odnaša stranke, ki namesto, da bi kot včasih patriotsko obiskale svojo lokalno trgovino, kupujejo onkraj meje. Pa so zato kaj prilagodili svoje poslovanje, začeli delati na dolgoročnem odnosu s strankami?

Ponovili smo preizkus izpred treh let. V trgovino smo poslali dve maškari, ki sta se bili pri nakupu prisiljeni popolnoma prepustili prodajalcu. V pričakovanju, da jima prisluhne in nato še sam pridoda vse tisto, za kar meni, da uporabnik še brezpogojno potrebuje. Popoln računalniški analfabet se namreč v letu ali dveh zna preobraziti v znalca in si dobro zapomniti svoj prvi nakup, nato pa naslednjega opraviti kje drugje.

In rezultat? Dno kot kaže še ni prišlo. Naši trgovci namreč v očeh študenta ekonomije preberejo željo po 24" monitorjih, grafičnih karticah in predimenzioniranih operacijskih sistemih. Na drugi strani pogosto...

CNet - O DRM-ju se je razpravljalo že na široko, tale zgodba pa samo še nazorneje orisuje nevšečnosti, ki se lahko zaradi njegove uporabe primerijo. SpiralFrog je bil svoj čas najpriljubljenejši servis za legalen in brezplačen prenos glasbe z interneta. Leta 2007 ustanovljena spletna stran si je to lahko privoščila, ker so jo v celoti podpirali oglaševalci. Dostop do glasbe je bil seveda nekoliko nekonvencionalen, a podarjenemu konju se pač ne gleda v zobe. Tako so uporabniki dobili brezplačno glasbo, ki pa je bila v formatu DRM. To je pomenilo, da so morali vsakih 60 dni obiskati spletno stran in obnoviti svoje licence, hkrati pa glasbe niso mogli posneti na zgoščenke ali je predvajati na Macih, iPodih, iPhonih ali Zunih. Za poslušanje glasbe in gledanje videospotov je bil potreben predvajalnik, ki je podpiral WMA PlaysForSure.

V četrtek je finačna kriza zlomila tudi SpiralFrog, ki je za vedno zaprl svoje duri. Uporabniki so se seveda takoj zbali, kaj to pomeni za njihove glasbene...

Ars Technica - Microsoft se je odločil, da bo pred izidom končne verzije svojega sistema Windows Mobile 6.5 še nekoliko predrugačil njegov izgled. Prejšnji mesec so v beta različici predstavili poseben uporabniški vmesnik, ki so ga poimenovali Honeycomb (satovje), ki pa pri preizkuševalcih ni naletel na odobravanje. Microsoft je uslišal želje bodočih uporabnikov in Honeycomb predelal ter prenovljen izgled predstavil na letošnjem MIX-u.

Ikone bodo sicer na istih mestih, a bodo po novem večje in brez nadležnih šesterokotnikov okoli njih (po katerih je Honeycomb tudi dobil ime), poleg tega pa bodo olajšali tudi pomikanje gor in dol (scrolling), ki se ne bo več odpeljalo na vrh ali dno seznama, temveč bo obstalo na prelomu strani. Očitno je moralo biti negodovanje zelo veliko,...

Heise - Ameriška NPD Group, ki skrbi za vse mogoče statistike, je izračunala, da so lani v ZDA glasbeni založniki prodali 17 milijonov manj CD-jev kot leto prej. Padec povpraševanja po CD-jih je bil prisoten v vseh starostnih skupinah, so pa prednjačili najstniki in starejši od 50 let, ki so se najbolj odpovedali srebrnim ploščkom. Do neke mere je nižjo prodajo CD-jev kompenzirala internetna prodaja, kjer se je število kupcev povečalo za 29 odstotkov na 36 milijonov. Kljub temu je skupno število kupcev glasbe upadlo za 13 milijonov, poročajo.

Glavni razlog, ki ga navajajo za slabšo prodajo, je kakopak gospodarska kriza, saj naj bi imeli ljudje na voljo manj denarja za trošenje, kar se tiče zabave. Dodajajo še, da so kupci mnenja, da so cene CD-jev preveč zasoljene. Vprašani so razložili, da imajo raje spletne nakupe glasbe, ker lahko tako kupijo samo všečne pesmi in ne več celih albumov, kot je to slučaj pri CD-jih.

ComputerWorld - Organizacija The Internet Archive že mnogo let upravlja znano domeno archive.org, na kateri domuje časovni stroj Wayback Machine, ki nas lahko popelje v preteklost, da se načudimo, kako so včasih izgledale spletne strani. Podatke za praktično vse nekoliko bolj znane in popularne spletne strani shranjujejo od leta 1996, tako da se je v trinajstih letih nabral zajeten kup podatkov. Pravijo, da imajo v arhivih kar 85 milijard spletnih strani, kar skupaj znese tri petabajte podatkov. Za primerjavo, to je 150-krat več, kot vsebuje podatkov ameriška kongresna knjižnica. Vsak mesec pa se ta številka poveča za 100 terabajtov.

Doslej je Wayback Machine uporabljal klasičen podatkovni center z mnogo...