Scientific American - Kljub praktično 100-odstotnemu konsenzu znanstvenikov o globalnem segrevanju kot posledici človekove dejavnosti, v javnem diskurzu še vedno prevladuje mnenje, da je stroka o tej temi razdeljena. Eden izmed glavnih virov dezinformacij so družbena omrežja. Nedavna raziskava je pokazala, da so na Twitterju kar 25 odstotkov objav o globalnem segrevanju napisali boti, ki so predvsem širili dezinformacije.

V raziskavi so analizirali 6,8 milijona čivkov, ki jih je 1,6 milijona uporabnikov objavilo maja in junija 2017. To je pomembno obdobje, ker so ZDA 1. junija 2017 sporočile, da odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma (h kateremu so se vrnile ta teden). Naključni vzorec 184 tisoč uporabnikov je pokazal, da je bilo med njimi 9,5 odstotka botov, ki pa so bili odgovorni kar za četrtino vseh objav o podnebnih spremembah. Zanimivo je, da je delež objav botov upadel v dneh okrog 1. junija, ker se je tedaj povečalo število objav resničnih ljudi, ki sicer redkeje čivkajo o podnebnih...

Slo-Tech - Google je - ne vemo še, kako resno mislijo - zagrozil Avstraliji, da bi lahko prenehal nuditi svoje iskalne storitve v državi, če bodo sprejeli zakon, ki Googlu in sorodnim agregatorjem novic nalaga plačilo ustrezne pristojbine primarnim virom, torej novinarskim hišam. Omenjeni zakon se nanaša v glavnem na Facebook in Google, ki bosta morala plačevati pošteno nadomestilo, ki bi ga določili v pogajanjih z mediji. Če pri tem ne bi bili uspešni, bi nadomestilo brezprizivno določil neodvisni arbiter.

Že ob najavi tega zakon je Google sporočil, da bo v Avstraliji preprosto blokiral deljenje novic na svoji platformi in namignil, da bi utegnilo to pomeni konec brezplačnosti nekaterih storitev. Google še vedno vztraja, da je neomejeno povezovanje med različnimi spletnimi stranmi temelj svetovnega spleta in iskalnikov. To drži, a Google izpisuje tudi kratke izvlečke novic. Vseeno so zagrozili, da bodo v primeru sprejema zakona nehali ponujati iskalnik v Avstraliji.

Nova zakonodaja ne...

Arnes - ARNES je dobil nov superračunalnik, ki je trenutno najzmogljivejši v Sloveniji. Svojo superračunalniško gručo so nadgradili, tako da sedaj ponuja novih 4256 jeder (170 TFLOPS) in 48 grafičnih procesorjev Nvidia V100s (350 TFLOPS). Imajo 62 procesorjev AMD Epyc 7702P (64 jeder) in 24 procesorjev Epyc 7272 z 12 jedri, ki pa imajo po dve grafični kartici Nvidia V100s. Na diskovnem polju je 3 PB prostora na diskih in 320 TB na SSD-jih (bruto), na voljo pa je še 18 TB pomnilnika. Novi superračunalnik je na voljo tudi raziskovalcem, saj je del vseslovenskega omrežja SLING.

Superračunalniki so v moderni znanosti in inženirstvu čedalje pomembnejši. Uporabljajo jih tako pri algoritmih globokega učenja oziroma umetni inteligenci kakor pri "običajnejših" problemih v računski kemiji, fiziki osnovnih delcev, meteorologiji, prometu, biomedicini in biologiji (npr. v kriomikroskopiji), mehaniki, obdelavi velikih količin podatkov (big data) itd. V preteklosti so bile računske kapacitete v...

Slo-Tech - Loon, eden zanimivejših in bolj eksperimentalnih Alphabetovih poizkusov, pri katerem so želeli internet v odročne kraje pripeljati z baloni, gre po poti množice drugih projektov, ki jih je velikan doslej že poslal v koš. Vodilni so se namreč odločili, da premisa nima dovolj trdnega tržnega potenciala.

Projekt Loon je bil celo med Googlovimi-poševnica-Alphabetovimi v eksperimentalnem oddelku X eden tistih, pri katerih se je zainteresirana javnost v glavnem začudeno muzala, a je imel vendarle stvarne tehnične temelje. Namera je bila namreč z zelo lahkimi baloni na nebu ustvariti mrežo letečih oddajnikov in tako prinesti dostop do interneta na področja, kamor signala drugače ni mogoče dostaviti. Že ime pravzaprav razkriva, kako malo vere v uspeh so imeli pri Googlu ob njegovem rojstvu leta 2013, toda inženirji so skozi leta vendarle zmogli dovolj konstanten napredek v tehniki, da je zadeva leta 2018 postala polnopravna Alphabetova podružnica. Zabeležili so tudi že več praktičnih...