Slo-Tech - Človeštvo ni bilo v bližini Lune že pol stoletja, potem ko je decembra 1972 Apollo 17 na Zemljo pripeljal 110 kilogramov vzorcev. Prihodnji mesec se utegne to spremeniti, saj bo Nasina misija Artemis II v orbito okoli Lune pripeljala prvo človeško posadko odtlej. Na Floridi je že vse nared, da bo 6. marca po lokalnem času Artemis II odbrzela proti 380 tisoč kilometrov oddaljenemu satelitu.

V četrtek so dokončali pomemben preizkus, ki je vdrugo uspel. Februarja so ga morali zaradi puščanja vodika ustaviti, to pot pa težav ni bilo. V približno 50 urah so v plovilo natočili 2700 kubičnih metrov goriva. S tem so pripravljeni na 10-dnevno misijo, med katero bodo najprej obkrožili Zemljo in nato poleteli proti Luni, jo obkrožili na višini 6.500-10.000 kilometrov in se vrnili v Pacifik. Raketa SLS bo tedaj prvikrat nosila kapsulo Orion s posadko. Artemis I je leta 2022 letela zelo podobno, a brez posadke.

Posadko bodo sestavljali ameriški astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in...

Slo-Tech - OpenAI je sporočil, da so pred strelskim pohodom, v katerem je 18-letnica v kanadskem mestu Tumbler Ridge ubila osem ljudi, opazili strelkino nenavadno obnašanje. Dejali so, da so junija lani opazili, da Jesse Van Rootselaar neprimerno komunicira s ChatGPT in da je tema njenih pogovorov nasilje. V OpenAI so premišljevali, ali uporabnika prijaviti kanadski policiji, a so se na koncu odločili, da nimajo dovolj dokazov. Tako so junija lani zgolj blokirali njen uporabniški račun.

Strelski napad se je nato zgodil dobrim pred tednom dni. Strelka je v majhnem kanadskem mestu z 2700 prebivalci smrtno ranila osem ljudi, med njimi tudi pet učencev. Po napadu je OpenAI vendarle stopil v stik s kanadsko policijo in ji posredoval dodatne informacije o strelki, ki jih je zbral iz zgodovine uporabe ChatGPT.

Van Rootselaar je v pogovorih s ChatGPT preigravala različne scenarije napada s strelnim orožjem. Njene pogovore je zaznal sistem za avtomatizirano preverjanje, o čemer so nato razpravljali...

Slo-Tech - Zvezno sodišče v ZDA je na petletno zaporno kazen obsodilo 29-letnega ukrajinskega državljana Oleksandra Didenka, ki je več let omogočal nezakonito zaposlovanje severnokorejskih državljanov v ameriških podjetjih.

Gre za sedaj že dobro znano shemo, v kateri je prebivalcem drugih držav omogočal nakup ukradenih identitet ameriških državljanov, da so lahko nato na daljavo delali za ameriška podjetja. Didenko je upravljal vsaj 870 ukradenih identitet, pajdaše pa je imel v Kaliforniji, Virginiji in Tennesseeju, kjer so brneli prenosni računalniki. Zaposleni na daljavo so se v omrežja podjetij povezovali od tam, kar je dajalo vtis lokalne prisotnosti v ZDA.

Svoje storitve je nudil prek spletne strani Upworksell, ki jo je FBI zasegel leta 2024, ko so nato tudi vložili obtožnico proti Didenku. Aretirali so ga na Poljskem in ga izročili ZDA. Didenko se je na sodišču izrekel za krivega, zato je dobil sorazmerno milo kazen. Tožilstvo mu je namreč očitalo, da je na tak način severnokorejski...