The inquirer - Pogled na danajšnjo prvo stran Slo-techa mi ni, če sem iskren, prav nič všeč. Če našo stran spremljate redno, in posebej, če berete naš Forum, boste tako ali tako vedeli zakaj. Kljub vsemu me je pregled večine novičarskih strani precej pomiril. Zatišje je globalno. Kar pa niti tako slabo. To je namreč čas, ko mora večina urednikov novic v skrbi za svoje bralce napisati nekaj iz glave, editorial, po domače.

Tako se je Andrew Miller z Inquirerja zamislil, koliko nam pomenijo naše oči. Kot opaža, se je hitrost računalnika, v skladu z Moorovim zakonom, večala, kot je bilo pričakovati. Vendar se v času, ko se v ohišjih bohotijo najhitrejši Radeoni, ki delajo družbo zadnjim linijam Intela ali AMD-ja, kot ostanek zgodovine na veliko mizah pojavljajo nekvalitetni zasloni.

Kot ugotavlja Miller, veliko ljudi sploh ne pozna prednosti, ki nam jih nudijo grafične kartice, ali pa celo ne poskrbi, da bi še rešili prenizkih frekvenc, ki nam jih vsiljuje Microsoft. Kako pa prenizke frekvence...

X-Bit Labs - Hitrejši kot so procesorji, močnejši morajo biti hladilniki, ki jih hladijo. Na žalost pa pri tem trpijo naša ušesa.

Tokrat so na X-bit Labs predstavili Intelovo najnovejšo hladilno rešitev za prihajajoče procesorje s kodnim imenom Prescott in Tejas. Kot kaže, je Intel skupaj s podjetje AVC razvil dokaj preprosto, a vseeno zelo učinkovito rešitev. Ker bo premer hladilnika le okoli 90 milimetrov, bodo na račun prišli tudi tisti uporabniki z manjšimi ohišji. Poleg tega se je Intel odločil narediti tudi novi 4 pinski priključek za ventilator, ki bo omogočal ročno nastavljanje hitrosti vrtenja. Klik!

News.com -

Kot vemo, stari računalniški kilo ni pomenil matematičnega 10³, temveč 1024 ali 2¹⁰, saj računalniki pač delajo v binarnem sistemu. Razlika je na prvi pogled zanemarljiva, a pri današnjih diskih, ki merijo več kot 100 GB, nanese kar precej. Problem je nastopil, ker so si v računalniški branži vsi malce po svoje razlagali te enote. Izdelovalci pomnilnika so pomnilnik, ki meri točno 1.073.741.824 bajtov, upravičeno razglasili za gigabajtnega, prodajlci diskov pa so zvito ugotovili, da lahko prodajo nekaj fantomskih gigabajtov, če kapaciteto diskov nepravilno merijo po desetiškem sistemu (tako 120.000.000.000 bajtov velik disk meri v resnici 112 GiB in ne 120 GiB).

Zmedo so potem v letu 1998 pri IEC (International Electrotechnical Commission) poskušali rešiti z uvedbo binarnih predpon, tako da bi kilo resnično pomenil 1000, novi kibi (okrajšava za kilobinary) pa 1024, a se nove predpone še niso prijele, tako da je zmeda ostala. Debata v forumu.

To je tudi razlog, da skupina...

Envy News - Abit bo zopet razveseljeval računalniške navdušence. Tokrat so se odločili narediti integriran mikroprocesor, imenovan ľGuru. Z njim bomo v "prijetnem" Windows okolju lažje navijali, nadgrajevali BIOS ter opazovali stanje našega računalnika.

ľGuru združuje do sedaj ločene Abitove tehnologije ABIT EQ, ABIT FanEQ, ABIT OC Guru, ABIT FlashMenu, ABIT AudioEQ in ABIT BlackBox v uporabniku prijaznem okolju. Ker deluje kot samostojna komponenta, razbremeni celoten sistem, kar se pozna predvsem na zmogljivosti le-tega. Klik in še uraden klik!

AnandTech - Standard ATX (Advanced Technology eXtended) je že dodobra uveljavljen, saj so danes vse matične plošče izdelane po tem standardu oziroma eni od izpeljank, na primer mini-ATX. Trg sedaj zahteva vedno tišje in manjše računalnike, in tako tudi slednji ne zadošča več.

Tako so "bistre" glave sedle skupaj in rodil se je standard BTX (Balanced Technology eXtended). Predstavili so ga kje drugje kot na Intelovem Forumu Razvijalcev. Razvijalci so se osredotočili predvsem na tišje in hladnejše računalnike, kar ima za posledico to, da bomo potrebovali nove matične plošče, ohišja ter v nekaterih primerih še napajalnik. Matična plošča bo tako po novem na levi strani. Prav tako so premaknili procesor bližje ventilatorju BTX ohišja.

Na AnandTechu so spisali obširen članek o vseh novostih, za tiste bolj tehnične pa še povezava na specifikacije.