Slo-Tech - Priljubljena storitev za iskanje naslova in izvajalca skladbe, ki jo pravkar poslušamo, je dopolnila dve desetletji. Shazam je nastal leta 2002, pred petimi leti pa ga je prevzel Apple. Število njegovih uporabnikov vztrajno raste, saj je minuli teden preseglo 225 milijonov. V dvajsetih letih je Shazam v več kot 70 milijardah primerov uspešno prepoznal skladbo. A ker prve ne pozabiš nikoli, povejmo, da je bila to Jeepster v izvedbi T. rex leta 2002. Prva skladba, ki jo je iskalo več kot milijonov uporabnikov, je bila TiK ToK (Kesha), čez 10 milijonov pa je prva prispela Somebody That I Used to Know (Gotye feat. Kimbra). Največkrat iskani izvajalec vseh časov je Drake, največkrat iskana pesem pa Dance Monkey (Tones And I).

Shazam je sicer začel kot storitev, ki je uporabnikom v smsu posredovala naslov skladbe, če so poklicali posebno številko in v slušalko ujeli iskano skladbo. Kasneje, leta 2008, je Shazam dobil moderno obliko, to je aplikacije za pametne telefone, ki posluša in...

Slo-Tech - Nezadržno se bliža sredina septembra, ko se bo v ekosistemu kriptovalut zgodila največja sprememba doslej. Na dan M (Merge) bo Ethereum spremenil način potrjevanja verige blokov, ki ne bo več terjalo enormnih računskih moči in tratilo električne energije v velikosti Belgije. S prehodom od proof-of-work do proof-of-stake se bo poraba energije zmanjšala za tisočkrat, številni rudarji ethra pa bodo ostali brez posla.

Zadnja generalka je bila uspešno izpeljana 10. avgusta. Prav kompleksnost te operacije, ki jo bodo izpeljali brez prekinitve delovanja omrežja, je razlog, da so dan M že večkrat preložili. V šali ga večkrat primerjamo z zamenjavo motorjev na letalu med letom. Sprememba mora potekati brez zastoja v delovanju omrežja, hkrati pa mora biti odporna na poizkuse zlorabe, ki bodo nedvomno sledili. Sistem ne sme klecniti tudi zato, ker je Ethereum hrbtenica številnih drugih projektov, ki temeljijo na njem.

Poenostavljeno povedano je osnovni koncept potrjevanja blokov trenutno...

New Scientist - Leta 2019 je Google zelo prepričljivo zatrdil, da je dosegel kvantno premoč. To pomeni, da je s kvantnim računalnikom rešil problem, ki ga klasični računalniki v človeštvu dosegljivem času ne morejo. Sedaj pa so kitajski fiziki pokazali, da to ni nujno res. Isti problem so sedaj s klasičnim računalnikom rešili v doglednem času. Je torej Google dosegel kvantno premoč ali ne?

Drži očitek, da primerjamo jabolka in hruška. Primerjamo namreč najboljši algoritem za klasične računalnike iz leta 2022 z eksperimentalnim kvantnim računalnikom izpred treh. Kvantno računalništvo je v tem času seveda napredovalo. A predvsem motrimo Googlovo navedbo, da je leta 2019 dosegel kvantno premoč, ker problema klasični računalniki ne bi mogli rešiti v dosegljivi prihodnosti - kar implicitno vključuje tudi možnost, da se v tem času klasično računalništvo še razvije.

Kakorkoli, Pan Zhang in sodelavci so razvili algoritem, ki je isti problem strl v 15 urah, če je tekel na 512 grafičnih karticah. To je še...