Slo-Tech - Danes je v skladu z napovedmi v Sloveniji začelo svoje storitve ponujati podjetje Uber. Sprva je poslovanje omejilo na Ljubljano, ker pa deluje nekoliko drugače kot v tujini. Uber zaradi zakonodaje v Sloveniji zgolj tehnološki partner licenciranih taksiprevoznikov, ne sme pa sam nuditi storitev ali jih obračunavati. To lahko opravljajo le licencirani vozniki s taksimetrom.

Uber torej deluje kot platforma za iskanje prevoza, ki potnika poveže z licenciranim taksistom. Aplikacija sicer izpiše približno ceno, končni znesek pa je odvisen od dejanske vožnje in stanja na taksimetru. Podjetje zatrjuje, da je aplikacijo preneslo in odprlo že 150.000 ljudi.

V prihodnosti se nemara obeta širitev tudi v druge kraje po državi. Iz Uberja so dejali, da je to odvisno od zaupanja potrošnikov in podpore lokalnih oblasti ter partnerjev. Uber je preteklosti sicer že uspešno lobiral za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila zaračunavanje voženj z aplikacijo. Po spremembi zakonodaje v prejšnji vladi...

Slo-Tech - V CERN-u, kjer zmorejo proizvajati antimaterijo, so pokazali še, kako jo lahko prevažajo po svetu. Kolaboracija BASE (Baryon Antibaryon Symmetry Experiment) je na tovornjak naložila pest protonov in jih v Penningovi pasti peljala naokoli. O dosežku poročajo v reviji Nature.

Ključna težava se skriva v glasnosti naprav v CERN-u. Antimaterijo znajo tam sorazmerno učinkovito izdelovati, a je ne morejo natančno proučevati zaradi magnetnih polj, ki jih proizvajajo pospeševalniki delcev v okolici. Razlike med materijo in antimaterijo, če obstajajo, so izjemno majhne, zato jih v CERN-u ne morejo izmeriti. Transport na drugo lokacijo pa predstavlja izziv, ker antimaterija v stiku z običajno snovjo burno reagira, z anihilacijo popolnoma izgine. Električno nabite delce lahko ulovijo v Penningovi pasti, kjer z električnimi in magnetnimi polji poskrbijo, da ne pride v stik z ničimer.

V eksperimentu so na tak način vozili protone, ki so sicer običajna materija, ne antimaterija, a šlo je za...

Slo-Tech - Ostanke propadlega podjetja za osebno genomiko in analizo DNK 23andMe je kupil farmacevtski gigant Regeneron, ki je za podjetje v stečajnem postopku odštel 256 milijonov dolarjev. Za ta znesek so kupili oddelke Personal Genome Service, Total Health in Research Services, ne pa tudi Lemonaid Health. Slednjega je 23andMe leta 2021 kupil za 400 milijonov dolarjev, sedaj pa ga bodo ukinili. S tem je zgodba nekdaj uspešnega zagonskega podjetja neslavno zaključena.

Marca je šlo podjetje 23andMe v prisilno poravnavo (Chapter 11), ko je postalo jasno, da v trenutni obliki ne more več preživeti. Tedaj je bilo jasno tudi, da bodo podjetje razkosali, reorganizirali in prodali novim lastnikom. Ta novi lastnik je torej Regeneron. Podjetje je v izjavi za javnost zapisalo, da verjamejo, da bodo lahko pomagali 23andMe pri njegovem poslanstvu ljudem nuditi koristne informacije o zdravju iz DNK-ja.

Prevzem mora odobriti še sodišče v Missouriju. Nekoč je bil 23andMe vreden šest milijard dolarjev,...

Slo-Tech - Na Tajvanu so v soboto ugasnili zadnji delujoči jedrski reaktor, ki so ga uporabljali za proizvodnjo električne energije. Jedrska elektrarna Maanshan na jugu države v okrožju Pingtung je imela dva reaktorja z nazivno močjo 951 MW, ki so ju izklopili lani in letos, saj sta jima potekli 40-letni licenci za obratovanje.

Z izklopom drugega reaktorja Maanshan je Tajvan izpolnil strategijo odmika od jedrske energije, ki je bila v veljavi od leta 2016. Reaktor so sicer začeli graditi leta 1979 in ga v omrežje priključili maja 1985. Julija 2021 so se začele priprave na njegov izklop. Sedaj se bo Tajvan zanašal na mešanico obnovljivih virov (20 %), utekočinjenega plina (50 %) in premoga (30 %). To so optimistične ocene za leto 2030, trenutno pa je obnovljivih virov le 11 odstotkov.

Izključeni reaktor Maanshan 2 je proizvajal tri odstotke tajvanske električne energije. Elektrarno Chinshan 1 so izklopili leta 2018, leto pozneje še Chinshan 2. Kuosheng 1 so izključili leta 2021, Kuosheng 2...

Slo-Tech - Devet let po vključitvi podsistema za Linux v Windows je Microsoft napravil še en pomemben korak, ko je kodo za omenjeni podsistem tudi odprl. WSL (Windows Subsystem for Linux) smo dobili leta 2016, pred tem pa je Windows nekaj let Linux emuliral. V zadnjih devetih leti je WSL postal dovolj dodelan, da upa Micrsoft njegovo kodo v celoti odpreti.

Na današnji konferenci Build je Microsoftov inženir Pierre Boulay sporočil, da je skupnost že sedaj prispevala ogromno, četudi niso imeli dostopa do kode. Zato so se odločili, da bo WSL odprtokoden, kar bo omogočilo še več prispevkov skupnosti. Edina izjema bosta lxcore.sys, ki je v prvih inačicah emuliral WSL 1, ter dostop do datotečnega sistema v Windows (p9rdr.sys in p9np.dll).

WSL je od Windows 11 del Microsoft Stora, kar omogoča enostavno nameščanje in uporabo. Za razliko od pravih navideznih strojev je WSL tesno integriran v Windows, kar omogoča poganjanje z nižjo porabo virov (overhead). Dodajmo še, da je Microsoft v WSL uradno...