The New York Times - Holding Alphabet, ki je nastal po reorganizaciji Googla in ima v lasti Google ter vse njegove obstranske projekte, je postal četrto podjetje na borzi, katerega tržna kapitalizacija je presegla bilijon dolarjev. Prvi je bil Apple aprila 2018, lani pa sta sledila še Amazon in Microsoft. Amazonova vrednost je vmes sicer padla pod magično mejo, druga dva pa ostaja v tem območju.

Alphabet od minulega meseca vodi Sundar Pichai, ki je dotlej vodil Google. Ustanovitelja Larry Page in Sergey Brin sta odstopila z vodilnih funkcij, a še vedno lastniško obvladujeta podjetje. Trgi so to sprejeli pozitivno, tako da je delnica podjetja Alphabet dosegla 1480 dolarjev, kar je največ doslej. To pomeni, da je podjetje vredno okrog 1,02 bilijona dolarjev.

Poslovne rezultate za minulo četrtletje in leto 2019 bo Alphabet objavil 3. februarja. Tedaj bo tudi znano, kako se drži oddelek za oblačne storitve, ki je od februarja 2018 do julija 2019 podvojil svoje prihodke na 2 milijardi na četrtletje....

New Scientist - Ameriški raziskovalci so s pomočjo bakterij razvili zmes, iz katere trden gradbeni material "raste" podobno kot lupine školjk. Opeke je z njim mogoče dobesedno eksponentno množiti in jih popravljati.

Industrija cementa beleži enega večjih izpustov toplogrednih plinov in nevarnost posledic globalnega segrevanja raziskovalce sili v iskanje novih procesov gradnje, ki bi namesto tega ogljikov dioksid vezali. V tej smeri se eksperimentira tudi s fotosintetičnimi organizmi in znanstveniki z Univerze Boulder v Coloradu so v publikaciji Matter objavili razvoj tovrstne snovi. Uporabili so fotosintetično cianobakterijo rodu Synechococcus, ki proizvaja kalcijev karbonat, kar so izkoristili za vezivo. Zmesi bakterij in hranil so dodali pesek in želatino, nakar so organizmi pod sončno svetlobo delce peska povezali z apnenčasto snovjo, podobno kot nastaja školčja lupina. Po izsušitvi je ostal material, ki sicer po trdnosti še ne dosega betona, je pa primerljiv z malto.

Zanimivo je, da je...

Euractiv - Kot izhaja iz 18 strani dolgega dokumenta, ki je za zdaj še v fazi predloga, bi Evropska komisija (EK) za obdobje treh do petih let prepovedala uporabo tehnologije prepoznave obrazov na javnih mestih, kot so nakupovalna središča, športni objekti in sredstva javnega prevoza. V vmesnem času želi EK vzpostaviti regulatorni organ in predvideti potrebne zakonske varovalke, ki bi preprečevale zlorabe na tem področju. Kljub temu dokument, ki so ga pridobili novinarji Euractiva, predvideva nekatere izjeme, denimo za varnostne projekte in za znanstvene raziskave.

Dokument govori o več ravneh regulacije, ta bi za ponudnike in razvijalce v določeni meri veljala tudi povsem na prostovoljni, etični bazi, s čimer bi si pozneje lahko pridobili certifikat zaupanja. Zakonsko bi urejali predvsem najbolj tvegane oblike uporabe umetne inteligence, denimo na področju zdravstvene oskrbe, javnega transporta in pravosodja.

Besedilo tudi opozarja, da državljani EU že po določbah GDPR ne morejo biti...