Slo-Tech - Apple je brez velikega pompa, celo brez najmanjše novinarske konference, izdal novo tablico iPad Mini, kar je sploh prva nadgradnja te linije po letu 2021. Glavna novost so gotovo precej izboljšane specifikacije, saj ga poganja tretjino hitrejši čip A17 Pro (dve hitri, štiri varčna jedra), ima četrtino hitrejši grafični del (pet jeder) in dvakrat hitrejši Neural Engine (16 jeder). Ima 128 GB prostora v osnovni inačici, 8 GB pomnilnika, podpira tudi novi Apple Pencil Pro ter nova Wi-Fi 6E in USB-C.

Precej manj sprememb je bila deležna zunanjost, ki je dobesedno le prebarvana. Novi barvi sta vijolična in modra, ki pa nista preveč živahni. Novinec bo v ZDA stal 500 dolarjev in pri nas malo več, pravo vrednost pa bo dobil šele konec leta, ko bo prejel Apple Intelligence. Zaslon sicer meri 8,3 palca, ločljivost znaša 2266 x 1488 (torej 326 dpi) v tehnologiji LED-IPS s 500 niti svetilnosti. Obe kameri zmoreta 12 milijonov pik.

V Evropi bodo verzije z WLAN stale 600, 730 in 980 evrov,...

Slo-Tech - Proizvajalci diskov z različnimi triki še vedno uspešno dvigujejo kapacitete 3,5-palčnih shramb podatkov. Western Digital je predstavil tri nove modele, ki dosegajo 26 TB v klasični tehnologiji in 32 TB s prekrivnim zapisom magnetnih sledi. Model DC HC590 ima osnovno kapaciteto 26 TB, kar so dosegli s kar enajstimi ploščami, ki so jih stlačili v ohišje. Disk ima 512 MB predpomnilnika, priključka SAS in SATA ter hitrost vrtenja plošč 7200 obratov na minuto. Večji brat DC HC690 zmore 32 TB, ker podatke zapisuje v prekrivnem načinu UltraSMR (shingled magnetic recording), kjer se sledi delno prekrivajo. To nekoliko upočasni delovanje, a poveča kapaciteto. V ostalih pogledih je manjšemu bratu enak. Oba modela sta namenjena poslovni rabi.

Klasični model doseže hitrost do 291 MB/s (na obodu), SMR pa 276 MB/s. Diski v stanju pripravljenosti porabijo okrog 5 W, ob delovanu pa dvakrat več. Tretji predstavnik WD Gold 26 TB pa ni namenjen poslovnim uporabnikom, temveč je na prodaj tudi v...

Slo-Tech - The New York Times je od upravljavcev umetne inetligence Perplexity zahteval, da prenehajo zbirati vsebine s časnikovih spletnih strani za trening umetne inteligence. Podjetju so poslali uradni zahtevek pred tožbo (cease and desist), naj početje opustijo. To ni prvi tovrstni zahtevek, saj časnik OpenAI in Microsoft zaradi istovrstnega početja preganja na sodišču. V datoteki robots.txt, ki opisuje pravice dostopa do strani, prepovedujejo dostop številnim pajkom, med drugim tudi Perplexityju.

Iz podjetja pa so se odzvali z izjavo, da tega ne počnejo, torej da množično ne zbirajo vsebine za urjenje umetne inteligence. So pa dodali, da prelistavajo spletne strani in zbirajo faktografske podatke, na katerimi si nihče ne more lastiti avtorskih pravic. To sicer drži, a ti podatki so v časopisnih izdelkih oblikovani v besedila, ki so avtorsko zaščitena. Uradno se Perplexity še ni odzval, bodo pa to storili do konca meseca.

Zanimivo je, da je Perplexity z nekaterimi drugimi ponudniki...

Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnike nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela podeljuje švedska centralna banka. Nagrado bodo prejeli Daron Acemoglu in Simon Johnson z MIT-a ter James A. Robinson s chicaške univerze, ker so raziskali, kako nastajajo inštitucije in nato vplivajo na blaginjo držav.

Meritve kažejo, da se prepad med bogatimi in revnimi državami ne zmanjšuje. V povprečju je petina najbogatejših držav 30-krat bogatejših od spodnje petine. Razlike med bogatimi in revnimi državami so mnogotere, med njimi pa je tudi ustroj in delovanje inštitucij. Letošnji nagrajenci so proučevali, ali je to vzrok ali posledica. Ugotavljali so, kako vzpostavitev inštitucij še v času evropske kolonizacije korelira z umrljivostjo in težavnostjo kolonizacije. Eno izmed mest, ki so ga proučevali, je Nogales na ameriško-mehiški meji.

Meja deli mesto na dve polovici, ki se močno razlikujeta, tako po pričakovani življenjski dobi kot tudi bogastvu prebivalstva in zaščiti...

NASA - NASA je v vesolje uspešno poslala svojo doslej največjo raziskovalno sondo, Europo Clipper, ki bo čez slabih 6 let prispela do bržkone najbolj zanimive od Jupitrovih lun.

Jupitrova luna Europa buri duhove v znanstveni srenji, vse odkar je odprava Galileo v devetdesetih nakazala, da se pod njenim zaledenelim površjem verjetno skrivajo ogromni oceani, nemara celo večji od Zemljinih. Po dolgih preigravanjih različnih možnosti pri Nasi je bila odprava Europa Clipper formalno potrjena leta 2015. Da pa so projekt dejansko prignali do izstrelitve, so morali snovalci preseči mnogo organizacijskih in tehničnih ovir; med drugim kadrovske ter finančne težave vodilnih Nasinih laboratorijev, pa menjavo nosilne rakete. Najprej je bilo namreč mišljeno, da bo sonda v vesolje odpotovala na orjaški raketi SLS, toda zamude v njenem razvoju so Američane prisilile, da so se pred tremi leti odločili za SpaceXovo raketo Falcon Heavy.

Ta je sondo danes popoldne, 6 minut čez 6 po našem času, ponesla iz...