Forbes - Huawei je na izključitev iz gradnje omrežja 5G v ZDA, Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah, ki so se uklonile ameriškemu pritisku, odgovoril z začetkom patentne vojne. Kot je Bloomberg ugotavljal že pred poldrugim mesecem, ima Huawei v lasti dovolj patentov, ki pokrivajo določene aspekte 5G, da lahko pošteno zagreni življenje ostalim ponudnikom infrastrukture in odjemalcev. Huawei je sedaj grožnje uresničil.

Večino patentov za 5G imajo v lasti Huawei, Samsung, LG, Nokia, Ericsson in Qualcomm. Od teh je le slednje iz ZDA. Tehnologije 5G ni možno implementirati brez uporabe teh patentov, ki sodijo med tako imenovane SEP (standard essential patents), torej bodo omenjena podjetja prejemala licenčnine ne glede na to, kdo bo gradil. Razčlenitev, koliko patentov je potrebnih za 5G, ni preprosta. GreyB in Amplified ocenjujeta, da jih je vsaj 6400, ključnih pa je 1658. Koliko je posamezen patent vreden, pa bo naslednje veliko vprašanje, če se udeleženci ne bodo mogli dogovoriti...

Slo-Tech - Priljubljena švedska storitev za pretočno predvajanje glasbe Spotify je po več letih napovedi prišla tudi v Slovenijo. Njegova konkurenca je našo državo že opazila, tako da se Spotify pridružuje kot zadnji izmed velikih ponudnikov. Danes je Spotify začel delovati v ducatu novih držav, ki sodijo v (jugo)vzhodno Evropo. Največji novi trg bo Rusija, prispel pa je še v Albanijo, Belorusijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvaško, Kazahstan, Kosovo, Makedonijo, Moldavijo, Srbijo in Ukrajino.

Spotify nudi osnovno naročnino, ki stane šest evrov, deluje pa tudi brezplačno. V slednjem primeru si glasbe ne moremo izbirati v celoti, prav tako pa moramo vmes poslušati reklame. Izberemo lahko posamezne albume ali sezname, ki se potem predvajajo v osnovni kakovosti in naključno brez preskakovanja. Prav tako šest evrov mesečno staneta tudi Apple Music in YouTube Music, Deezer pa stane sedem evrov. Ima pa Spotify še študentsko verzijo za tri evre, paket za par (osem evrov) in družinski paket za...

Slo-Tech - Odločitev ameriške imigracijske policije (ICE), da izženejo vse tuje študente, ki so jim univerze zaradi epidemija covida-19 predavanja prestavila na splet, je doživela preobrat. Potem ko sta MIT in Harvard vložila tožbo zoper državo, so v poravnavi dosegli umik spornega določila. Na okrožnem sodišču v Massachusettsu je v poravnavi vlada umaknila sporno politiko, tako da bodo še naprej veljali stari pogoji od letošnje pomladi.

To pomeni, da bodo tuji študentje, ki v ZDA prebivajo na podlagi vizumov F-1 in M-1, smeli ostati v državi, četudi bodo njihove univerze - katerekoli so to, ne le Harvard in MIT, ki sta tožila - predavanja preselila na splet. Univerzi sta pred sodiščem zatrjevali, da bi z izgonom študentov nastala nepopravljiva škoda. Po drugi strani pa je država trdila, da so bila navodila iz marca le začasna in da so že tedaj povedali, da jih bodo sproti prilagajali situaciji. Univerzama je pritrdilo več kot 60 drugih visokošolskih ustanov, ki so poslala tako imenovana...

Reuters - Splošno sodišče EU v Luksemburgu je odločilo, da Apple ni dolžan poravnati 13 milijard evrov visoke kazni, ki jo je pred štirimi leti dobil zaradi domnevno privilegirane davčne obravnave na Irskem. Kazen mu je tedaj izrekla Evropska komisija (EK), Apple pa se je skupaj z irsko vlado nanjo pritožil, kljub temu pa je pred dvema letoma znesek že poravnal, skupaj z dobro milijardo evrov obresti.

Spomnimo, EK je leta 2016 po triletni preiskavi odločila, da je irska davčna uprava Applu odobrila izrazito ugoden davčni režim, ki ga ostala podjetja niso bila deležna, zato je po mnenju komisije šlo za nedovoljeno državno pomoč. Bruselj je zato tedaj od Irske zahteval, da od Appla izterja 13 milijard evrov neporavnanih davkov. Znano je, da je Apple na Irskem prikazoval večino mednarodnega prometa, a zaradi omenjene davčne obravnave ni plačeval skoraj nič davka na dobiček. Standardna davčna stopnja na Irskem sicer znaša 12,5 %, pri Applu pa je ta delež po letu 2003 padel na 0,005 odstotka.

A...

Nature - Ameriški raziskovalci so odkrili način, kako usmerjeno spreminjati genom mitohondrijev, česar doslej še nismo znali. Odkritje je pomembna prelomnica v genskem inženiringu in odpira vrata tako za globlje raziskave mitohondrijev kot tudi zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo defektni primerki.

Mitohondriji so bržkone najbolj poznani organeli v celici. Proizvajajo energijo, ki poganja naša telesa, zanimivi pa so tudi zato, ker imajo lasten genom, ki se dedno prenaša z jajčeci, torej po materini strani. Slednje hkrati pomeni možnost družinskega prenašanja genskih defektov in medicina pozna prek 150 s tem povezanih sindromov, ki na primer v Združenih državah letno prizadenejo nekaj tisoč otrok. Trenutno se s to težavo soočamo s pomočjo donorskih jajčnih celic pri in-vitro fertilizaciji, kar v efektu pomeni, da napravimo otroka treh staršev. Nekaj let znamo pokvarjene mitohondrije tudi tarčno uničevati, in sicer s pomočjo genske metode TALEN. Natančnih, usmerjenih sprememb v teh...