Slo-Tech - Pred sedmimi leti je Sodišče EU prvikrat razveljavilo dogovor med Evropsko komisijo in ZDA o varnem pristanu na področju izvoza osebnih podatkov, ki je evropskim podjetjem omogočal poenostavljeno hranjenje podatkov evropskih državljanov na ameriških strežnikih. Krovni dogovor je namreč to omogočal, ne da bi vsako podjetje posebej dokazovalo, da se s podatki v ZDA ravna v skladu z evropsko zakonodajo. Ko je dogovor na sodišču padel, sta Komisija in ZDA sprejela novega, ki je bil pred dvema letoma na sodišču ponovno razveljavljen. Zato sedaj potekajo pogajanja za sklenitev tretjega dogovora.

Evropska komisija je včeraj objavila osnutek novega dogovora z ZDA, ki bi ponovno omogoča iznos podatkov iz EU na ameriške strežnike. Ta prinaša nekaj dodatnih varovalk, ki so po mnenju Komisije ustrezne in skladne z zakonodajo. Med drugim naj bi ZDA uvedle varovalke, ki bodo preprečevale nepooblaščen dostop obveščevalnih služb do podatkov. To naj bi bilo možno le v obsegu, ki je nujno potreben...

Bloomberg - V Applovem ekosistemu je možno aplikacije legalno nameščati le iz Applove spletne tržnice, kar se bo v prihodnosti spremenilo. Bloomberg poroča, da se Apple pripravlja na spremembo politiko glede alternativnih tržnic za aplikacije, ki bi lahko začela veljati leta 2024. Spremembe so posledica zahtev Evropske unije in nove zakonodaje (Digital Markets Act).

Evropa je namreč Applov drugi največji trg, kjer ustvari 95 milijard dolarjev prihodkov. Evropska komisija Apple že vrsto let obtožuje, da si jemlje preveč moči, ko ekskluzivno odloča, kdo bo imel dostop do App Stora, hkrati pa jemlje 30-odstotno provizijo od vseh nakupov. Tudi posamezne države vidijo v tem problem, kot denimo Nizozemska, ki je Applu zaradi omejitev, katere plačilne sisteme lahko pisci aplikacij uporabijo v svojih aplikacij, letos izrekla že več glob. Apple je pred časom sicer razpolovil 30-odstotno provizijo za nekatere manjše založnike, a še vedno neomajno zahteval, da uporabljajo izključno njegovo...

Slo-Tech - V kolumbijski Bogoti se je zaključila 19. mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada (IJSO), na kateri od leta 2020 nastopa tudi Slovenija. V konkurenci 203 mladih iz 43 držav so slovenski šolarji in dijaki dosegli odličen uspeh, saj so osvojili dve srebrni in štiri bronaste medalje.

Za Slovenijo so tekmovali Primož Markovič (OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana) in Maj Bombek (Tehniška gimnazija SERŠ Maribor), ki sta osvojila srebrni medalji, ter Martin Alojz Flisar (Gimnazija Bežigrad), Svit Miklavčič (Gimnazija Vič), Blaž Gašperlin (Gimnazija Kranj) in Tifani Bergel (Gimnazija Jesenice). Na olimpijadi so podelili 20 zlatih, 40 srebrnih in 59 bronastih medalj. To pomeni, da so se prav vsi slovenski tekmovalci uvrstili v zgornjo polovico sodelujočih.

IJSO je mladinsko tekmovanje, ki je namenjeno mladim do 15. leta starosti, zato na njem običajno nastopajo šolarji zaključnih razredov osnovnih šol in 1. letnikov srednjih šol. Na tekmovanju se merijo v poznavanju vseh treh osnovnih...