Reuters - Kot poročata Wikileaks in Reuters, so danes nekdanjega švicarskega bankirja in Wikileaks žvižgača Rudolfa Elmerja po 6 mesecih dokončno izpustili iz pripora, brez vložitve obtožnice.

Elmer je nekdanji zaposleni v investicijski banki Julius Bär Gruppe iz Züricha, za katero je vodil podružnico na Kajmanskih otokih. Leta 2004 ga je banka odpustila, po njihovih besedah zaradi "nesprejemljivega vedenja, ki je bilo posledica razočaranja nad počasi napredujočo kariero". Elmer naj bi pred odhodom nabral občutljive o strankah in z njimi neuspešno izsiljeval svojega delodajalca, nato pa imigriral na Madagaskar. Januarja letos se je vrnil v Evropo in najprej v Londonu Julianu Assangu izročil dva CD-ja s podatki uspešnih poslovnežih, politikih,...

AnandTech - Intel je na svojih spletnih straneh objavil, da bo ponovno ponudil programsko nadgradnjo nekaterih svojih procesorjev za doplačilo. Izboljšati bo mogoče karakteristike treh modelov, ki bodo po nadgradnji imeli višjo frekvenco delovanja, eden pa tudi več predpomnilnika.

Core i3-2312M se bo po nadgradnji predstavljal kot i3-2393M, saj bo frekvenca dvignjena z 2,1 GHz na 2,5 GHz, predpomnilnika pa bo po novem 4 MB in ne več 3 MB. Model i3-2102 bo po novem i3-2153, njegova nova frekvenca pa bo 3,6 GHz (prej 3,1 GHz). Najvišje pohitritve bo deležen Pentium G622, ki bo pridobil 600 MHz in tiktakal s 3,2 GHz.

Ni še znano, koliko bo Intel za nakup kode, ki bo po prenosu ustreznega programa z njihove spletne strani odklenila...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

Heise - Za brskalnik Chrome, ki ga zdaj uporablja že vsak peti uporabnik interneta, je od sinoči v beta kanalu na voljo že različica 14. Za videti ni veliko novega, so pa zato spremembe pod pokrovom toliko večje.

Predvsem bo brskanje s štirinajstico bolj varno. Pri vzpostavljanju https povezave se bo domena najprej razrešila s protokolom DNSSEC, kar bo preprečilo štose z /etc/hosts oz. lažnivimi DNS strežniki na lokalnem omrežju. Dalje, morebitne javascript skripte, ki so vključene znotraj https strani, vendar izvirajo z nezavarovane http domene, bodo po novem blokirane (razen, če bo brskalnik pognan s stikalom --allow-running-insecure-content, kar bo verjetno pomembno v določenih okoljih). Istočasno so poskrbeli še za dodatno zaščito pri nameščanju aplikacij z Chrome Web...