Slo-Tech - Evropska vesoljska agencija je sporočila, da ob 9.32 zjutraj nad Nemčijo niso več zaznali plovila Kosmos 482. Zadnji prelet nad nemškim ozemljem se je zgodil ob 8.04, naslednjega pa nismo več dočakali. To pomeni, da je Kosmos 482 vmes v celoti zgorel ali padel na Zemljo. O škodi za zdaj ne poročajo od nikoder.

Kosmos 482 so izstrelili marca 1972 in bi moral odpotovati na Venero, s čimer bi postal deveta misija na planet. A zaradi napake v nosilni raketi je Kosmos 482 ostal v sorazmerno stabilni orbiti okrog Zemlje brez možnosti korekcij. Zadnjih 3 let je počasi izgubljal višino, dokler ga danes ni pogoltnila atmosfera. Ko je vstopil v gostejši del atmosfere, mu ni bilo možno več slediti, zato ne vemo natančno, kam je padel. To bodo ugotovili šele v naslednjih urah, ko bo tudi jasno, ali je kakšen kos preživel padec.

Slo-Tech - Odkar je Huawei v nemilosti zahodnih lastnikov programske opreme in licenc, na svojo strojno opremo nameščajo lastne operacijske sisteme. Njihovi telefoni so se že poslovili od Androida, sedaj pa so pokazali še svoj prvi prenosnik, na katerem teče operacijski sistem Harmony. Uradna predstavitev bo 19. maja.

Huaweijeva licenca za uporabo Windows je potekla lanskega marca, zaradi ameriških sankcij pa mu Microsoft ne more ponuditi nove, četudi bi želel. Zato je Huawei na novi prenosnik namestil HarmonyOS, ki ga razvijajo že od leta 2012 in so ga leta 2019 premierno predstavili na pametnih televizorjih Honor Vision. Odtlej se je počasi prebil na pametne telefone, medtem ko so prenosniki še vedno uporabljali Windows 11, nekateri pa tudi Linux.

Linux bi lahko še vedno ponujali, a Huawei želi vzpostaviti svoj ekosistem, podobno kot Apple ali pa na primer Google s Chromebooki. Če na več napravah teče HarmonyOS, denimo na televizorjih, tablicah, pametnih telefonih in prenosnih...

Slo-Tech - V vesti, ki ne bo prizadela nikogar, izvemo, da bo Linux več kot 36 let po izidu prvega Intelovega procesorja i486 ukinil podporo zanj. Nova verzija jedra Linux 6.15 bo med zahteve za delovanje dodala TSC (Time Stamp Counter) in ukaze CX8, ki so se pojavili šele v prvih Pentiumih. S tem bodo procesorji i486 več kot 18 let po zadnjem izdanem modelu izgubili podporo v Linuxu.

Linus Torvalds je že zdavnaj rekel, da ni nobenega pametnega razloga, da bi kdorkoli podpori zanje posvetil več kot sekundo. Torvalds je v preteklosti predlagal celo ukinitev podpore za 32-bitne procesorje, a tako daleč še nismo. Linux je šele leta 2012 ukinil podporo za procesorje i386, nato pa je leta 2022 Torvalds začel dvomiti o podpori za i486.

Za vse prastare računalnike, ki morda še vsebujejo te procesorje, bodo še vedno na voljo starejše distribucije Linuxa s starejšimi jedri. Lahko poganjajo tudi FreeDOS ali celo Windows XP. Ali pa posebej prilagojen NetBSD za i386.

Slo-Tech - Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je v javno dostopne podatke o nepremičninah dodala tudi možnost pogleda v treh dimenzijah. Osnovne podatke so dopolnili s 3D modulom, ki vsebuje kubuse stavb, kakor imenujemo obris stavb, ki je dvignjen na višino slemena, in 3D poligonsko mrežo (mesh). Za zdaj so zagotovili podatke za Ljubljano in Mursko Soboto, v prihodnosti pa bodo dodali še druga mesta. Vpogled je na voljo na spletnem naslovu https://ipi.eprostor.gov.si/jv/.

Ko vstopimo v aplikacijo, lahko v meniju Vsebine izbiramo različne sloje 3D pogleda. Spreminjamo lahko smer pogleda in tudi prosojnost izbranega sloja, kadar jih izberemo več. Spremenjen je samo pogled, medtem ko iskanje in pregled podatkov (atributov) ostajata nespremenjena. Iščemo lahko po parcelah, stavbah, delih stavb, stanovanjih in naslovih. Vse funkcionalnosti, ne le 3D modula, so navedene v navodilih za uporabo.

Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila novo iniciativo Choose Europe for Science, ki je namenjena vrhunskim raziskovalcem iz tretjih držav, ki bi se želeli ustaliti v Evropi. Ni skrivnost, da je povod za vzpostavitev novega mehanizma skrčenje financiranja znanosti v ZDA, ki je prisililo številne raziskovalce v iskanje novih priložnosti. Novi program ima na voljo 500 milijonov evrov v letih 2025-2027, kar ni zelo visoka številka. Lanski razpis ERC Starting Grant je na primer meril 600 milijonov evrov. A poleg 500 milijonov evrov iniciativa postavlja tudi cilj, da države članice vlaganje v raziskave in razvoj povečajo na tri odstotke BDP do leta 2030.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je znanost ključ do prihodnosti Evrope, saj se brez nje ne moremo soočati z globalnimi izzivi na vseh področjih, od zdravstva do tehnologije, od podnebja do oceanov.

Novi mehanizem bo vzpostavil tako imenovane superprojekte, ki bodo trajali sedem let in bodo nudili...