Slo-Tech - Najpomembnejše korejsko podjetje je objavilo poslovne rezultate minulega četrtletja, ki vlagateljev niso mogli razveseliti. Čeprav so kljub gospodarskemu ohlajanju prihodki upadli le za osem odstotkov na 70,5 bilijonov vonov (52,5 milijarde evrov), so razmere dobiček močno sklestile. S 4,3 bilijonov vonov dobička (3,2 milijarde evrov) so beležili 69-odstotni padec in se vrnili na ravni iz leta 2014. Samsung slabše rezultate pripisuje močnemu poslabšanju razmer v gospodarstvu v zadnjem kvartalu.

Samsungovi rezultati, dasiravno slabi, niso presenečenje. Nanje so opozarjali tako analitiki kakor tudi Samsung v objavah v preteklih tednih. Pojasnili so, da se krči povpraševanje po računalnikih in telefonih, še posebej se to pozna tudi pri nižjem povpraševanju po pomnilniških čipih. Samsung pričakuje, da se bodo zahtevne razmere še nadaljevale, izboljšanje pa sledi v drugi polovici leta. Tudi v aktualnem četrtletju zato pričakujejo še nadaljnje znižanje dobička.

Slo-Tech - V Evropi sta bila lani sončna in vetrna energija najpomembnejša vira električne energije, ki sta poskrbela za proizvodnjo 22 odstotkov pridobljene energije. Na drugem mestu je zemeljski plin, od koder so pridobili 20 odstotkov električne energije, iz premoga pa 16 odstotkov (če bi sešteli jedrsko in hidroenergijo, bi bila ta vodilna). Žal se je v letu 2022 povečala tudi poraba fosilnih energentov, ker je zaradi hude suše proizvodnja hidroelektrarn izostala. Hkrati so potekala nenačrtovana vzdrževalna dela na francoskih nuklearkah. Več kot 185 TWh velik primanjkljaj so večinoma pokrili obnovljivi viri in znižana poraba električne energije, približno šestino luknje (28 TWh) pa so morale pokriti termoelektrarne.

Zaradi tega se je poraba premoga povečala za sedem odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Emisije CO₂ so se povečale za štiri odstotke, vse na račun premoga. Zaradi visokih cen plina plinskih enot niso dodatno priklapljali v znatnem obsegu. V letu 2023 se pričakuje...

Slo-Tech - Ameriška vlada je prekinila izdajanj izvoznih licenc za izdelke, ki so namenjeni Huaweiju. Podjetje je že od leta 2019 pod drobnogledom ameriških oblasti, ki so ga uvrstile na seznam podjetij, ki so nevarna za nacionalno varnost. Prosta prodaja izdelkov, ki imajo ameriške sestavne dele, ni dovoljena, temveč morajo izvozniki pridobiti licence. Teh ni bilo enostavno pridobiti, zato je na primer Huawei izdal telefon brez Googlovih androidnih storitev. A blokada je bila še bistveno širša, saj se je praktično ustavil tudi izvoz mikroprocesorjev in podobno. Tehnologiji 4G in 5G sta bili svetli izjemi, kjer je bil izvoz večidel dovoljen - Qualcomm je na primeri izvažal modeme 4G.

Po Reutersovem poročanju pa je Bidnova administracija ukrepe še zaostrila. Čeprav uradnih informacij iz Bele hiše ni, naj bi neuradno že blokirali ves izvoz za Huawei. Kitajska se je že odzvala. Z zunanjega ministrstva so sporočili, da so taki ukrepi v nasprotju s tržno ekonomijo in pravili mednarodne trgovine,...

Slo-Tech - Čeprav Splošna uredba (GDPR) velja že od leta 2018, preverjanje njenega spoštovanja nekaj odmevnim primerom navzlic ni bilo posebej strogo. Pregon so morale prevzeti posamezne države članice, kjer so imeli zavezanci poslovne enote. Kako aktivne so bile članice, jim je bilo skoraj v celoti prepuščeno. Najaktivnejša je morala biti Irska, kjer ima večina internetnih multinacionalk evropske sedeže, a je zaradi zelo liberalne interpretacije GDPR in počasnosti postopkov često ujezila Komisijo in druge članice. Celo evropsko sodišče je irskega regulatorja označilo za vztrajno administrativno inercijo.

Evropska komisija je sedaj pripravila nova pravila, s katerimi želi pregon okrepiti. Vsaka država bo morala po novem šestkrat letno poročati o vseh preiskavah v zvezi z domnevnimi kršitvami GDPR, o povsem postopkovnih korakih in drugih preiskovalnih ukrepih. Poročati bodo morali tako vsebinsko kakor časovno. Novost bo najbolj vplivala na Irsko, Nizozemsko, Luksemburg in Francijo, kjer je...