Slo-Tech - V Evropski uniji morajo imeti pametni telefoni, fotoaparati, slušalke, tablice in podobne naprave od konca minulega decembra podpirati priključke USB-C in standardizirano polnjenje. Prihodnje leto bo to veljalo tudi za prenosne računalnike, Evropska komisija pa je uredbo še razširila. Od konca leta 2028 bo uredba Ecodesign vključevala tudi zunanje polnilnike in baterije. Ti bodo morali takisto podpirati polnjenje in napajanje prek USB-C.
Poleg standarda USB-C uredba predpisuje tudi učinkovitost. Polnilniki v EU bodo morali zagotavljati vsaj 240 W prek USB-PB (USB-PD), prav tako pa uredba predpisuje tudi najmanjši dopustni izkoristek pri nižji porabi. Tudi če bo polnilnik deloval le z desetino nazivne moči, bo moral ohranjati predpisano raven izkoristka.
Komisija je izračunala, da bodo strožji predpisi znižali porabo naprav za tri odstotke. Na ravni celotne Unije naj bi prihranki potrošnikov znašali 100 milijonov evrov v naslednjih desetih letih. Skladne polnilnike bo moč prepoznati po logotipu "EU-Common Charger".
Uredba bo v naslednjih dneh objavljena v uradnem listu, 20 dni pozneje pa bo začela veljati. Proizvajalci bodo imeli za prilagoditev naprav tri leta časa.
Napaka je v članku, mišljeno je da podpirajo do 240W.
"Interoperability requirements for EPS with an output power below 240W, powering end-devices such as: IT and telecom equipment (e.g. wireless routers), consumer and office electronics (e.g. computer monitors, set-top boxes, gaming consoles), single-cell battery charging devices, wireless charging pads."
USB C je zopet en od Planned obsolescence trikov. Že za normalno uporabo je fizično premajhen, kaj šele električno za kaj več od 10 W. Ta prvi USB A je bil mehansko ustrezen, vendar je izgleda preveč robusten.
Piše da nameravajo 240W doseči pri 5A in 48V. A se zavedajo da te to lahko ubije? Ob tako velikih tokovih je vse nad 40V že lahko smrtno nevarno. Tam okoli 50V pa si zanesljivo mrtev.
40V je kar pravi podatek, ampak se mora res čisto vse poklopiti da gre takšna napetost in posledično tok skozi (mislim da) srce. v realnosti pa se folk dotika 230V in jo odnese brez prask.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Piše da nameravajo 240W doseči pri 5A in 48V. A se zavedajo da te to lahko ubije? Ob tako velikih tokovih je vse nad 40V že lahko smrtno nevarno. Tam okoli 50V pa si zanesljivo mrtev.
Mogoč to tvoje drži, če si v bani polni vode. Posledice so od toka - tok pa poganja napetost. Tok je odvisen od napetosti in upornosti. Čutiš pa tokove od 5mA, problemi se začno dogajat od 20-30mA naprej in odvisno od časa izpostavljenosti. Normalna upornost telesa je 2000E in več. Zato se smatra mala napetost (do 50V) za varno napetost pred dotikom. Daj si mal poglej osnove elektrotehnike in o vplivu električnega toka na telo.
Sem mali provokator, po potrebi diktator, dvomim v vse in nič ne vem.
Marsikdaj se motim, zato prosim me popravi.
Dvesto, tristo let nazaj je bila Evropa vodilna v izumih. Zdaj so drugi na vrsti. Tu pa tam naredimo kake izboljšave, recimo pritrjene zamaške. Je pa res, da le redki vidijo prednosti le tega.
Piše da nameravajo 240W doseči pri 5A in 48V. A se zavedajo da te to lahko ubije? Ob tako velikih tokovih je vse nad 40V že lahko smrtno nevarno. Tam okoli 50V pa si zanesljivo mrtev.
Mogoč to tvoje drži, če si v bani polni vode. Posledice so od toka - tok pa poganja napetost. Tok je odvisen od napetosti in upornosti. Čutiš pa tokove od 5mA, problemi se začno dogajat od 20-30mA naprej in odvisno od časa izpostavljenosti. Normalna upornost telesa je 2000E in več. Zato se smatra mala napetost (do 50V) za varno napetost pred dotikom. Daj si mal poglej osnove elektrotehnike in o vplivu električnega toka na telo.
Poleg tega je standard narejen tako, da pride do tega toka in napetosti, morata obe napravi najprej med seboj skomunicirat in izmenjat podatke, katera naprava zmore kaj. Privzeto je samo 5V, 0,5A ali pa 1A, potem pa se nivoji dvignejo, ČE so pogoji izpolnjeni. Tko da bojazni o šoku so zanemarljive.
Prejšnjič sem bral, da Apple več ne prilagaja polnilnike svojim računalnikom (prenosnikom), ki jih prodaja v EU-ju. Verjetno prišparajo cel kup denarja, obenem se izmuznejo EU predpisom.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Piše da nameravajo 240W doseči pri 5A in 48V. A se zavedajo da te to lahko ubije? Ob tako velikih tokovih je vse nad 40V že lahko smrtno nevarno. Tam okoli 50V pa si zanesljivo mrtev.
Mešaš tok in napetost. Ubije te tok, ne napetost. Napetost je potrebna da toke teče.
Za običajnega človeka se smatra, da je napetost 50 V varna. Pri tej napetosti skozi telo teče zanemarljiv tok. Nekateri posamezniki lahko primerjo 230 V, pa jim ni nič. Nekaj v zvezi s tem kakšno imajo kožo in kako jim tok prehaja v telo.
AI overview A current as low as 100 milliamps (0.1 A) is often fatal, though as little as 10 milliamps can be lethal under certain conditions, especially if it flows through the heart.
Glede na dokaj stroge tehnične zahteve, ki so jih postavili, podpiram. S tem bodo ustavili poplavo cenenih (no, to me niti ne moti), nekvalitetnih (to pa me moti) napajalnikov.
Piše da nameravajo 240W doseči pri 5A in 48V. A se zavedajo da te to lahko ubije? Ob tako velikih tokovih je vse nad 40V že lahko smrtno nevarno. Tam okoli 50V pa si zanesljivo mrtev.
48 V je premajhna voltaža, da bi stekel toliksen tok skozi telo.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Mešaš tok in napetost. Ubije te tok, ne napetost. Napetost je potrebna da toke teče.
Za običajnega človeka se smatra, da je napetost 50 V varna. Pri tej napetosti skozi telo teče zanemarljiv tok. Nekateri posamezniki lahko primerjo 230 V, pa jim ni nič. Nekaj v zvezi s tem kakšno imajo kožo in kako jim tok prehaja v telo.
Res je da te ubije tok, ampak napetost je pa tista, ki omogoči da tok steče skozi tvoje telo. Zato se vedno omenja napetost 50 V kot mejo za smrtno nevarnost.
Ko omenjaš "nekatere posameznike ki lahko primejo 230 V, pa jim ni nič", je to zato, ker tisti točno vedo kaj delajo. Upornost naše kože imamo vsi bolj ali manj podobno. Ključne stvari ali boš ob udaru preživel ali umrl sta dve in sicer vlažnost in obutev. Zaradi tega je največ smrtonosnih udarov vedno v kopalnici, ker smo tam najbolj vlažni in najmanj obuti. Že vlaga v zraku precej vpliva na kateri napetosti boš umrl, še bolj pa vlažnost naše kože. Zato ljudje, ki se jim pogosto potijo dlani niso primerni za električarje. Naš najbolj vlažen del je jezik, medtem ko suka koža dlani prenese nekje do 50V je na jeziku lahko smrtonosno že 5V, če je tok dovolj visok. Daj 9V baterijo na jezik, pa boš videl kako vseka Najbolj ključni element preživetje pa je obutev. Če si bos te bo udar iz navadne električne vtičnice ubil brez debate v vsakem primeru. Če pa imaš čevlje z gumijastim podplatom, superge, ali coklje z debelim lesenim podplatom pa lahko brez večjih skrbi vtakneš prst v električno vtičnico pa boš čutil samo rahlo drgetanje. Če imaš torej dobro izolirano in preizkušeno obutev z gumijastim podplatom, suhe roke, vlagomer pa kaže nizko vlažnost zraka, se lahko hvališ pred prijatelji in prijemaš 230V. Ampak ne priporočam, gre lahko hitro kaj narobe
Glede na vse variabilne dejavnike se zato za varno napetost smatra napetost do 40V. To boš preživel tudi bos in z vlažnimi rokami. Kar se pa tiče toka je pa smrtno praktično vse od malenkostnih 100mA naprej, zato je tok nesmiselno omenjati, še posebej v računalništvu kjer se pogovarjamo o velikanskih tokovih, ki za 10 do 50-krat presegajo smrtonosno mejo. Zato se čudim da nameravajo v računalništvo vpeljati napetosti nad 40V. To kar kliče po nesreči.
Povprečni letni prihranek za posamezni napajalnik, kot ga je naračunala EC je pri 400M prodanih napajalnikih in 100M prihranka precej manjši od 25 centov (upoštevamo, da je v uporabi več napajalnikov, kot se jih vsako leto proda).
Imam 3 prenosnike, Apple, HP in Lenovo. Vse 3 lahko polnim z istim napajalnikom, ni treba za vsakega svojega adapterja, pa tudi dock deluje na vseh treh. Ta standardizacija je super.
Je pa skrajni čas, da se uredi še kable in prepove prodajo nekvalitetnih kablov, ki so namenjeni samo masovni prodaji. Razni TEDI in KIK prodajajo popolnoma nekvalitetne kable USB-C. Sem na novega priklopil telefon, pa mi je pisalo 8 ur do konca.
Main PC: HP Z240 | i5-7400 | 32 GB ram
Homelab: HP DL380g9 | Xeon E5-2680 | 192 GB ram
Še en idiotizem EU birokratov, če smo se že sprijaznili s tiščanjem zamaškov v smrček pri pitju.
Ali bodo poenotili tudi polnilne kable, da bo to sploh uporabno?!
Zakaj se ne lotijo poenotenja akumulatorjev in polnilcev električnega (ročnega) orodja, ki so desetkrat večji od telefonskega drobiža ?! Pa že dvakrat več ga je, kot je bilo prej električnega na kabel (ker se da brez kabla tudi 'terenska' orodja elektrificirati). In ima vsaka firma svoj unikatni sistem, nekompatibilen s celotno konkurenco. Pa še to ni dovolj - ima še vsaj 5 različnih napetostnih 'razredov' (9, 12, 14, 18, 20, 24, 36, 40 ... voltov)! Tu bi bili res prihranki, ampak Avšula von der Liar in njena kamarila ...
Tega ne moreš poenotiti, ker gre tudi za precej različne zmogljivosti v različnih cenovnih razredih.
Ne tako dolgo nazaj sem gledal en YT video, kakšen kup podatkov vse zbirajo Milwakee baterije. Tako, da če jo pošlješ v garancijo, vedo do A natančno koliko si jo obremenil. Tega ne moreš nikakor standardizirati.
Mešaš tok in napetost. Ubije te tok, ne napetost. Napetost je potrebna da toke teče.
Za običajnega človeka se smatra, da je napetost 50 V varna. Pri tej napetosti skozi telo teče zanemarljiv tok. Nekateri posamezniki lahko primerjo 230 V, pa jim ni nič. Nekaj v zvezi s tem kakšno imajo kožo in kako jim tok prehaja v telo.
Res je da te ubije tok, ampak napetost je pa tista, ki omogoči da tok steče skozi tvoje telo. Zato se vedno omenja napetost 50 V kot mejo za smrtno nevarnost.
Ko omenjaš "nekatere posameznike ki lahko primejo 230 V, pa jim ni nič", je to zato, ker tisti točno vedo kaj delajo. Upornost naše kože imamo vsi bolj ali manj podobno. Ključne stvari ali boš ob udaru preživel ali umrl sta dve in sicer vlažnost in obutev. Zaradi tega je največ smrtonosnih udarov vedno v kopalnici, ker smo tam najbolj vlažni in najmanj obuti. Že vlaga v zraku precej vpliva na kateri napetosti boš umrl, še bolj pa vlažnost naše kože. Zato ljudje, ki se jim pogosto potijo dlani niso primerni za električarje. Naš najbolj vlažen del je jezik, medtem ko suka koža dlani prenese nekje do 50V je na jeziku lahko smrtonosno že 5V, če je tok dovolj visok. Daj 9V baterijo na jezik, pa boš videl kako vseka Najbolj ključni element preživetje pa je obutev. Če si bos te bo udar iz navadne električne vtičnice ubil brez debate v vsakem primeru. Če pa imaš čevlje z gumijastim podplatom, superge, ali coklje z debelim lesenim podplatom pa lahko brez večjih skrbi vtakneš prst v električno vtičnico pa boš čutil samo rahlo drgetanje. Če imaš torej dobro izolirano in preizkušeno obutev z gumijastim podplatom, suhe roke, vlagomer pa kaže nizko vlažnost zraka, se lahko hvališ pred prijatelji in prijemaš 230V. Ampak ne priporočam, gre lahko hitro kaj narobe
Glede na vse variabilne dejavnike se zato za varno napetost smatra napetost do 40V. To boš preživel tudi bos in z vlažnimi rokami. Kar se pa tiče toka je pa smrtno praktično vse od malenkostnih 100mA naprej, zato je tok nesmiselno omenjati, še posebej v računalništvu kjer se pogovarjamo o velikanskih tokovih, ki za 10 do 50-krat presegajo smrtonosno mejo. Zato se čudim da nameravajo v računalništvo vpeljati napetosti nad 40V. To kar kliče po nesreči.
Ti očitno ne razlikuješ med DC in AC. 50V DC ni smrtno nevarna, ker DC gre bolj po površini telesa in povzroča opekline. AC 50V je pa lahko pod pravimi pogoji res smrtno nevarna.
To je dejansko ok in bi moralo veljati za čisto vse naprave. Zdaj imam brivnik, prirezovalnik, električno ščetko in vsaka stvar ima svoj polnilec in svoj kabel. Prav nobene potrebe ni po tem.
Mislim da tukaj komentira bolj malo elektronikov in električarjev ki niti ne ločijo kaj je tok in napetost, kaj šele razliko med AC in DC in da bi poznali ohmov zakon. Normalna upornost od leve do desne dlani je bolj v rangu 1Mohm+ razen če imaš res prešvicane. V praksi je DC 48V ravno toliko da začutiš žgečkanje. Ljudje mislijo da je razlika če bi 12v zarnico priklopili na akumulator ki zmore 500A in na napajalnik ki zmore 5A. Vazna je samo upornost. Tok je namreč napetosti/upornost. Zato upam da se razume kake neumnosti ljudje govorijo ko mislijo da 800w računalniški napajalnik porabi več kot 500w medtem ko je realna poraba pod 200w
Pri kaksnih napravah pa pride 240W prav? Morda v monitorjih, ki so tudi hubi?
Pri prenosnikih zlahka.
Prenosniki kurijo manj kot 100W. Ce prenosnik kuri vec, v resnici ni prenosnik, ampak prenosni workstation. Racunalnik, ki ga lahko prenasas na kratke razdalje (iz pisarne v pisarno, ali do avta). Ce pa ga imas v nahrbtniku, pa ga celi dan nosis po letaliscu, ni ravno prijetno.
Mislim da tukaj komentira bolj malo elektronikov in električarjev ki niti ne ločijo kaj je tok in napetost, kaj šele razliko med AC in DC in da bi poznali ohmov zakon. Normalna upornost od leve do desne dlani je bolj v rangu 1Mohm+ razen če imaš res prešvicane. V praksi je DC 48V ravno toliko da začutiš žgečkanje. Ljudje mislijo da je razlika če bi 12v zarnico priklopili na akumulator ki zmore 500A in na napajalnik ki zmore 5A. Vazna je samo upornost. Tok je namreč napetosti/upornost. Zato upam da se razume kake neumnosti ljudje govorijo ko mislijo da 800w računalniški napajalnik porabi več kot 500w medtem ko je realna poraba pod 200w
Imam znanca, ki ga trese 12V akumulator. Sicer edini s tako težavo, ki ga poznam.
Mislim da tukaj komentira bolj malo elektronikov in električarjev ki niti ne ločijo kaj je tok in napetost, kaj šele razliko med AC in DC in da bi poznali ohmov zakon. Normalna upornost od leve do desne dlani je bolj v rangu 1Mohm+ razen če imaš res prešvicane. V praksi je DC 48V ravno toliko da začutiš žgečkanje. Ljudje mislijo da je razlika če bi 12v zarnico priklopili na akumulator ki zmore 500A in na napajalnik ki zmore 5A. Vazna je samo upornost. Tok je namreč napetosti/upornost. Zato upam da se razume kake neumnosti ljudje govorijo ko mislijo da 800w računalniški napajalnik porabi več kot 500w medtem ko je realna poraba pod 200w
Tudi ti nisi neka perla!! Tople wode siser ni potrebno izumljati, ker so vsi ti (varnostni) standardi že določeni! Tako in drugače. Če, koliko jih pa razume, tudi razliko med V in W, je pa še veliko bolj tehtno vprašanje...
Pri kaksnih napravah pa pride 240W prav? Morda v monitorjih, ki so tudi hubi?
Pri prenosnikih zlahka.
Prenosniki kurijo manj kot 100W. Ce prenosnik kuri vec, v resnici ni prenosnik, ampak prenosni workstation. Racunalnik, ki ga lahko prenasas na kratke razdalje (iz pisarne v pisarno, ali do avta). Ce pa ga imas v nahrbtniku, pa ga celi dan nosis po letaliscu, ni ravno prijetno.
Kakšen Asus G14 je zelo prenosen, pa kuri konkretno čez 100W. Ampak niti nima veze. Nobenega razloga ni, da 16" workstation ne bi imel ustreznega hitrega usb-c polnjenja oz. napajanja.
Vsi imajo oni pravokotni konektor? Tisti, ki od daleč izgleda kot USB-A?
Verjetno je mislil na polnjenje preko usb-c, kar načeloma podpirajo vsi spodobni prenosniki, razen kakšnih res budget zadev.
Ja, vsi imajo USB-C. Macbook niti nima drugega konektorja več, razen za slušalke. Tud drugadva nimata namenskih konektorjev za polnjenje, vse gre preko USB-C.
Main PC: HP Z240 | i5-7400 | 32 GB ram
Homelab: HP DL380g9 | Xeon E5-2680 | 192 GB ram
