» »

Prvi računalniki v Sloveniji, 13d.del - zdravstveni informacijski sistem

Prvi računalniki v Sloveniji, 13d.del - zdravstveni informacijski sistem

Zelo popularen mini računalnik IBM System 3. Norsk Teknisk Museum, Oslo. (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej

Računalnik IBM 3033, druga generacija IBM/370. Norsk Teknisk Museum, Oslo. (CC BY-SA 4.0)

vir: Računalniški muzej
Računalniški muzej -

V prvi polovici sedemdesetih so tudi ponekod v zdravstvu začeli z uporabo elektronskih računalnikov, vendar večjega računalnika znotraj zdravstva in načrtnega razvoja v smeri zdravstvenega informacijskega sistema v tem času še ni bilo. Leta 1974 je bila ustanovljena posebna komisijo za zdravstveni informacijski sistem(ZIS), ki je preučila stanje računalništva v zdravstvu in je ugotovila da razvoj strojne in programske opreme precej zaostaja za potrebami. Najpomembnejše korake v smeri enotnih obdelav so dotedaj naredili v Zdravstvenem domu Celje in v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje(KZSZ) Ljubljana s prvim vsedržavnim projektom Avtomatska obdelava receptov(AOR). Šlo je za izvedbo optičnega odčitavanja receptov z optičnim čitalnikom IBM 1287, ki so ga takrat imeli v Mehanografskem centru v Ljubljani na računalniku IBM 360/40. Izdelali so programe v zbirnem jeziku in banke podatkov o zdravnikih, zdravstvenih organizacijah, lekarnah, zavarovanih osebah, zalogah in cenah zdravil s šifranti. Za nov sistem so takrat usposobili veliko število delavcev v zdravstvu in leta 1975 je projekt zaživel kljub nasprotovanju farmacevtov. V Razvojnem centru Celje so nato leta 1976 na novem računalniku IBM 370/135 v sodelovanju s Celjskimi lekarnami razširili ta projekta na način, da so lahko računalniški obračun izdanih zdravil s pomočjo šifer izvajali kar neposredno v lekarnah. Podoben pristop so nato uporabili tudi v Ljubljanskih lekarnah in kasneje še v ostalih lekarnah po državi.

Prvi večji računalnik v zdravstvu je bil nameščen leta 1976 v Regionalni zdravstveni skupnosti(RZS), ki je nastala z izločitvijo Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje(SPIZ) iz bivših komunalnih zavodov za socialno zavarovanje(KZSZ). Za SPIZ so v okviru izgradnje nove poslovne stavbe leta 1974 sklenili zgraditi tudi računalniški center in ga opremiti z lastnim elektronskim računalnikom. Izgradnja stavbe se je nato zavlekla zato so leta 1976 njihov računalnik IBM 370/138 namestili v RZS Ljubljana na Miklošičevi 24. Takrat so kupili še nov optični čitalnik, da so nanj iz Mehanografskega centra lahko prenesli avtomatsko obdelavo receptov. Prve obdelave iz finančnega področja so izvajali že od leta 1970 na računalniku IBM 360/30 v Železniškem transportnem podjetju Ljubljana(ŽTP) in nato od leta 1973 naprej na enem izmed novih računalnikov IBM 370/135. Obdelave so vključevale predpisovanje, obračun in izterjavo ter knjigovodsko vodenje prispevkov za obrtnike, samostojne poklice in kmete. Mesečno so izdajali položnice za prispevke, izvajali kontrolo vplačil in knjigovodsko knjiženje. Nato so vključili še obračun prispevkov podjetij in 1974 že v celoti z računalnikom izdelali zaključne bilančne podatke. Podobne obdelave so v tem času izvajali še v KZSZ Kranj in KZSZ Celje, kjer so leta 1973 kupili mini računalnika IBM System 3. Računalnik IBM 370/138 je omogočil, da so še v ostalih osmih RZS po državi oblikovali svoje oddelke za avtomatsko obdelavo podatkov in se priključili k uveljavljenim obdelavam v Ljubljani. V sodelovanju z zdravstvenimi zavodi so pripravili še obdelave izdatkov.

Leta 1978 je bil računalnik IBM 370/138 premeščen v novo poslovno stavbo SPIZ. Obdelave regionalnih zdravstvenih skupnosti so takrat želeli prenesti v Republiški računski center(RRC), vendar so njihovi informatiki uspeli prepričati odgovorne z argumenti, da za razvoj zdravstvenega informacijskega sistema potrebujejo več lastnih računalniških kapacitet. Naročili so nov IBM 3031, ki je omogočal do 100 terminalskih povezav in izdelavo centralnih bank podatkov. Namestitev računalnika je zahtevala natančne organizacijske in kadrovske priprave od strokovnih usposabljanj do prenosa in programiranja programske opreme za vključitev Univerzitetnega kliničnega centra(UKC) in Zdravstvenega doma Ljubljana. Pripravljali so obdelave za fakturiranje, zdravstveno statistiko, plače in podobno. Po namestitvi računalnika leta 1980 je ta začel obratovati takoj. Lastne terminale so dobili v finančnem sektorju, v sektorju za planiranja in ekonomiko, v prijavni službi, v vseh 13 občinskih in mestni zdravstveni skupnosti Ljubljane. Obenem je bil na vladi sprejet tudi uradni predlog projekta za oblikovanje zdravstvenega informacijskeaga sistema v okviru razvojnega programa združenih narodov(UNDP). Na zdravstvenem informacijskem sistemu so delale štiri strokovne podskupine za avtomatsko obdelavo, podatkovne zbirke, ekonomiko in pravo. V izbranih zdravstvenih organizacijah so najprej dokumentirali in analizirali obstoječe rešitve in so pripravili načrt za oblikovanje ustreznega enovitega pristopa k novemu računalniško podprtemu informacijskemu sistemu.

Nova centralna banka podatkov je najprej vključevala zavarovance, izvajalce storitev, dobavitelje pripomočkov in zdravila. Leta 1982 so nato v RZS Ljubljana ustanovili samostojno enoto Zdravstveni informacijski center(ZIC) in uredili odnose z zunanjimi naročniki kot so UKC, ZD Ljubljana, Lekarne Ljubljana. Za UKC so takrat uvedli tudi uporabo naprednega programskega paketa IBM Patient care system(PCS) za upravljanje sprejemov, premestitev in odpustov pacientov ter namestili terminale na vseh lokacijah za sprejem pacientov. Programski paket je zaradi skromnega pomnilnika sprva povzročal težave, predvsem v dopoldanskem času ko je bilo veliko sprejemov. IBM 3031 je v tem času omogočal že vse od avtomatske obdelave receptov in drugih elementov lekarniškega informacijskega sistema, do vseh obdelav s področja finačnega poslovanja mestne in občinskih zdravstvenih skupnosti, ter celoten nabor obdelav za zunanje naročnike. Obdelave so nato širili še na osnovna sredstva, kadrovsko evidenco, plače, analitiko in ekonomiko. Prenovili so sistem vnosa podatkov in leta 1984 začeli z večjo nadgradnjo centralne banke na računalniku. Kmalu za tem so v zdravstveni in lekarniški informacijski sistem vnesli bistvene spremembe novi osebni računalniki IBM PC, ki so se hitro razširili po celotnem zdravstvu nanje pa tudi velik del teh obdelav.

10 komentarjev

Barbarpapa2 ::

Pozdrav.

Spet jaz :D... Ko berem ta prispevek, se ne morem znebiti občutka, da smo pri informatiki v zdravstvu takrat bolj vedeli kar hočemo, kot danes :P...

Avtorju še enkrat hvala za trud, ki ga vlaga v te prispevke. Prav zanimivo bi bilo, če bi se oglasik kak od akterjev, ki je sodeloval v teh zadevah, kot se je zadnjič oglasil v primeru programja za SDK...

Lep ostanek dneva vam želim...

Jože

k4vz0024 ::

Danes prevladuje interes vlade kaj hoče vedeti! Briga jih pravice pacientov kdo lahko vidi ginikološke izvide vaše drage! Celo več inf. pooblaščenka kima državi, ki trdi, da človekove pravice sesuvajo zdravstveni sistem!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: k4vz0024 ()

darkolord ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Spet jaz :D... Ko berem ta prispevek, se ne morem znebiti občutka, da smo pri informatiki v zdravstvu takrat bolj vedeli kar hočemo, kot danes :P...
Ne vem, če je to samo občutek. Računalniške obdelave podatkov o receptih in zdravilih so sodeč po tej novici izvedli v nekaj letih.

Da smo dobili prave e-recepte, je pa trajalo še nadaljnjih 40 let.

V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja let "smo" bili ultra hi-tech, potem pa kot da bi šli nazaj v kameno dobo in od začetka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

misek ::

Težava v informatiki v zdravstvu (pa verjetno velja na splošno) je v tem, da rešitve izdelujejo ljudje, ki o dejanski uporabi nimajo pojma. Oz. se ne zavedajo samega procesa uporabe. Potem pa se uporabniki prilagajajo programom namesto da bi bilo obratno. Ker programi bi morali olajšati delo :)

darkolord ::

misek je izjavil:

Težava v informatiki v zdravstvu (pa verjetno velja na splošno) je v tem, da rešitve izdelujejo ljudje, ki o dejanski uporabi nimajo pojma. Oz. se ne zavedajo samega procesa uporabe. Potem pa se uporabniki prilagajajo programom namesto da bi bilo obratno. Ker programi bi morali olajšati delo :)
Drži, ampak žal je tako, da tudi uporabniki ne poznajo procesov, v katerih so udeleženi. Potem so tudi rešitve razvite na podlagi tega - garbage in, garbage out.

misek ::

Uporabniki že poznajo procese ampak se jih ponavadi nič ne vpraša ampak o tem odločajo šefi. Mi je povedalo kar nekaj ljudi iz zdravstvene stroke v bolnišnici kako težko je karkoli spremeniti. Včasih gre ampak v večji meri pa ne.

darkolord ::

Ne poznajo, ne :)

Poznajo samo svoj del, cele slike (procesa) pa ne. Na drugi strani imaš pa tiste, ki v teoriji poznajo cel proces, v praksi pa tako ne more funkcionirati in se v resnici izvaja povsem drugače.

Tako da karkoli od tega popišeš, je ali narobe ali neoptimalno - ali kar oboje. Velikokrat (če ne kar večinoma) se razvija sisteme na podlagi teh napačnih predpostavk in je potem jasno vse narobe.

(V resnici je bolje, če se uporabniki prilagodijo procesu, ampak to le takrat, ko je ta res zasnovan pravilno)

Se ukvarjam s procesi (tudi v zdravstvu), tako da govorim "iz prve roke".

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

misek ::

Ja, jaz govorim za "svoj del". Saj en uporabnik ne rabi poznati celega bolnišničnega sistema ampak samo to, kar se ga tiče na nekem delovnem mestu. In ta del bi moral biti pisan njemu na kožo.

En primer je bil takšen, da je bilo potrebno en kup nepotrebnega klikanja in skakanja med formami za vnos različnih zadev. Kasneje se je nekaj stvari popravilo na bolje.

darkolord ::

OK, ampak če optimiziraš te posamezne koščke, boš prišparal nekaj tipkanja in klikanja.

Ampak a je problem zdravstvenega sistema prepočasno klikanje in tipkanje? Posamezniku se to zdi veliko, ampak za cel proces so to drobtinice.

Primer: sestra vnaša rezultate iz papirja v računalnik. Optimiziraš obrazce, da te podatke lahko hitreje vnese.

Zakaj so pa rezultati na papirju? Ker je tisti v enem koraku prej pač to vedno počel tako in njegov del optimiziraš tako, da rezultate čimbolj učinkovito sprinta in pošlje naprej. Podatki so pa izvorno v elektronski obliki. Ups.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: darkolord ()

chnglng ::

Od ideje do izvedbe avtomatske obdelave receptov je trajalo približno tri leta.. ampak to vključno z ekskurzijami v tujino, kjer so preučevali tamkajšnje rešitve.. v Nemčiji in Avstriji.. potem pa še kakšno leto preizkušanja in uvajanja na terenu. Za več informacij se lahko obrnete na Slovensko društvo za medicinsko informatiko. Hvala za branje!


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 13a.del - družbeni informacijski sistem

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
52170 (1550) Malajlo
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 11b.del - prvi računalniki IBM/370

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
132842 (1225) kuglvinkl
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 12a.del - omejitve in združevanje

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
122687 (1963) tony1
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 7b.del - mali pisarniški računalniki

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
72492 (1413) b3D_950
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 6c.del - ostali računalniki IBM/360

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
62776 (2161) pulse7

Več podobnih tem