vir: NASA
20. oktobra 2020 smo lahko spremljali zanimiv vesoljski podvig, ko je Nasina sonda OSIRIS-REx pobožala asteroid Bennu in na ta način iz njega izvabila nekaj vzorčnega peska ter kamenja. Postopek je zbral toliko materiala, da se zadrževalna komora ni mogla več zapreti in so jo morali pospešeno potegniti v kapsulo, v kateri je nato odpotovala proti Zemlji. Glede na obnašanje sonde so izmerili, da vzorec tehta nekje med 150 in 350 grami, kar je dosti več od predvidenih 50 gramov, kolikor so si na štartu želeli. Točen izkupiček bo znan že kmalu, kajti kapsula je sedem let po začetku misije danes, nekaj pred peto popoldne po našem času, pristala v puščavi ameriške zvezne države Utah. Ni šlo sicer povsem brez nevšečnosti, kajti zaviralno padalo se je odprlo precej prej, kot je bilo načrtovano - na 6000 metrih namesto na 1500 metrih - toda to odprave ni ogrozilo.
Nasina ekipa je 46-kilogramsko kapsulo pospravila v teflonsko vrečo in jo s helikopterjem prepeljala v terenski štab. Tam jo bodo danes zvečer pripravili za nadaljnji transport; to pomeni odstranitev toplotnega ščita in potop v dušikovo kopel, ki naj bi preprečila kontaminacijo vzorca. Jutri bo z letalom odpotovala v Johnson Space Center v Houstonu, kjer jo čaka posebej pripravljena čista soba in kjer jo bodo predvidoma sredi tedna naposled odprli ter videli, kaj je v resnici prinesla. Nato sledijo leta preučevanja zbranih kamnin, pri čemer bodo pomagali strokovnjaki z vsega sveta, najprej Kanadčani in Japonci, ki z Naso tesneje sodelujejo pri tovrstnih projektih.
Misija OSIRIS-REx, kar je okrajšava za Origins, Spectral Interpretation, Resource Identification-Regolith Explorer, je tretja, ki je na Zemljo uspešno prinesla asteroidni pesek, saj smo doslej že videli dve japonski odpravi - Hayabuso 1 in 2 - ki sta obiskali asteroida Itokawa in Ryugu. Toda ameriška nosi daleč največji vzorec doslej. Zemlji bližnji asteroid 101955 Bennu je bil izbran zaradi utemeljenega suma, da izvira iz originalnega diska materiala, ki je obkrožal mlado Sonce še pred nastankom Zemlje. Posebej zanimivo bi bilo, če bi med snovmi našli aminokisline ali druge organske spojine, saj bi iz tega lahko sledilo, da je take sorte vsemirsko kamenje na mlado Zemljo nekoč zaneslo zametke življenja.
