sled kapsule na jutranjem nebu
vir: Spaceflight NowKonec letošnjega leta je res nabasan z dogodki, ki se tičejo pobiranja kamenja s tujskih teles. Oktobra je Nasina sonda OSIRIS-REx na asteroidu Bennu zagrabila toliko materiala, da so le stežka zaprli pokrov shranjevalnika. Kitajska odprava Chang'e 5 je pred dnevi uspešno pobrala vzorec z Meseca in le še njegova vrnitev na Zemljo sredi meseca jo loči od popolnega uspeha. Včeraj pa je sledil še sklepni del izvedbe osnovne naloge japonske misije Hayabusa2 - vrnitev kapsule z vzorcem z asteroida Ryugu. Ta se je nekaj po sedmi zvečer po našem času nadzorovano spustila na s pustinjo prekrito področje vojaške baze Woomera avstralskih letalskih sil, na južnem delu kontinenta. Ker je šlo po lokalnem času za zgodnje jutro, je bila sled na nebu ob vstopu v atmosfero prav imenitno vidna.
Obleganje asteroida Ryugu je bil prav strašljivo zapleten, večfazen postopek. Po izstrelitvi pred šestimi leti je sonda najprej potrebovala štiri leta, da je prispela na cilj. Sledilo je več spustov. Najprej sta septembra 2018 na površje odšla prva dva od "roverjev" Minerva-II; navednice zato, ker sta bolj poskakovala kot pa vozila. Mesec zatem je sledil francosko-nemški pristajalnik MASCOT, ki je na zaplati kamenja deloval 17 ur, dokler mu ni zmanjkalo elektrike. Februarja naslednje leto se je prvič spustila še sonda sama in zbrala prvi vzorec materiala tako, da je površje vzdražila z manjšim projektilom. Nato je aprila sledilo bombardiranje: Hayabusa2 je na asteroid spustila manjšo eksplozivno pošiljko, ki je napravila krater, do katerega se je sonda prebila v drugem spustu, julija, in tako pridobila še vzorec spod površja. Tretji od roverjev Minerva-II pa se je pokvaril, zato so ga lanskega septembra inertnega spustili v vesolje ob Ryuguju ter na ta način dobili še nekaj gravitacijskih meritev.
Slab kilometer velik Ryugu je bil človeški cilj zato, ker gre za zelo temen asteroid, kar nakazuje na visoko vsebnost ogljika, oziroma organskih spojin. Zato raziskovalci upajo, da bodo iz materiala morda lahko razbrali, ali so padci takšnih teles na Zemljo na modrem planetu zasejali seme življenja. V vsakem primeru pa bomo dobili novo okno v nastanek našega osončja, kajti telesa asteroidnega pasu so njegov "gradbeni ostanek". Po opazovanjih sodeč znanstveniki domnevajo, da se je Ryugu pred zgolj nekaj milijoni let odtrgal od večjega asteroida, ki je bil verjetno star okoli štiri milijarde let. Pravzaprav v tem hipu še ni čisto jasno, kolikšen vzorec je sonda uspela nabrati; najmanjša zadovoljiva količina bi bila 100 miligramov, a upajo na do 10 gramov materiala. Zdi se malo, a že iz zelo majhnih vzorcev lahko raziskovalci z današnjimi naprednimi metodami ugotovijo veliko. Predvsem pa gre za občutno večjo količino, kot pa je bilo tistih nekaj mikrogramov peska, ki ga je prva Hayabusa prinesla z asteroida Itokawa, saj se je sistem za zajem pokvaril. Toda očitno so se Japonci na napakah odlično učili.
Včeraj pridobljeno kamenje gre sedaj v Jaxine in Nasine laboratorije, toda sonda še ni rekla zadnje. Hayabusa2 je sicer izrabila svoje naprednejše zmogljivosti za pristajanje, a ostalo naj bi ji še skoraj pol zaloge ksenona za njen ionski motor, zato jo nameravajo uporabiti še za nadaljnja opazovanja: v letih 2026 in 2031 naj bi obiskala še dva kosa skalovja, ki frčita skozi osončje.
