Slo-Tech - Medtem ko v Evropski uniji nevtralnost interneta zagotavlja uredba 2015/2120, želi britanski regulator te dosežke načeti. Odkar je Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, je namreč evropska zakonodaja ne zavezuje več, čeprav je je večino prenesla in velja do sprememb. Ofcom je predstavil predlog zakonodajnih sprememb, ki bi dale ponudnikom telekomunikacijskih storitev in operaterjem "več fleksibilnosti".
Po novih pravilih bi imeli operaterji možnost ponujati dražje pakete, ki bi na primer prinašali nižje zakasnitve, kar bi namenili igralcem iger, uživalcem pretočnih vsebin in ostalim, kjer so latence pomembne. Operaterji bi prav tako lahko ponujali specializirane storitve in upravljanje prometa (traffic management), s čimer bi regulirali obremenjenost omrežij. Uvedba QoS bi v praksi pomenila uvedbo večtirnega prometa različnih prioritet. Vrnil bi se tudi zero-rating, kar se imenuje izvzetje določenih vrst prometa iz paketov, ki imajo omejen prenos podatkov.
Ukinjanje nevtralnosti interneta je kontroverzna ideja, ki so jo tudi v Evropi operaterji skušali doseči na različne načine, a so jo sodišča in regulatorji doslej še vztrajno branili. V Veliki Britaniji evropskih varovalk ni več, zato lahko v drugi polovici prihodnjega leta pričakujejo novo zakonodajo. Zainteresirana javnost lahko mnenja oddaja do 13. januarja, nato pa bodo opravili javno razpravo.
Veseli smo lahko da imamo Evropko Unijo nad sabo. Že tako ima internet solidno ceno če bi moral plačevat že za nižjo latenco in podobne neumnosti bi bilo pa kr težko ja.
Kaj ti pomaga nevtralen in poceni internet, če je striktno reguliran/cenzuriran? Ko bo internet kot sovjetska Pravda, me bo bolj malo brigalo vse skupaj.
Internet nima nobene solidne cene. Infrastruktura ti pripada po zakonu, koristiš pa procent ali dva tistega, kar plačuješ. To jih seveda moti in zdaj iščejo način, kako dodatno zaračunati te majhne kvote.
Cena, ki jo plačuješ, je ravno zaradi tega seveda občutno nižja.
Če v "eat all you can za 10EUR" restavraciji poješ samo dve pici, se ne moreš ravno počutiti opeharjenega, ker si izkoristil samo procent ali dva, kar si plačal ...
Preostanek - da iščejo načine za zaračunavanje vsega možnega - pa seveda drži.
Zanimivo, da nevtralnosti interneta sploh obstaja. Ker je to tu kar praksa, si predstavljajte da bi obstajala nevtralnosti avtomobilov: vsi bi, med drugim, morali obvezno imeti vse "dodatke" (za varnost recimo!), ki jih proizvajalec nudi. Kaksni varnostni pasovi in airbagi pridejo izredno pocasi v prakso - ljudje pa vmes dobesedno umirjo. O tem ni niti pobud pa bi bilo to se bolj samoumevno kot pa nevtralnosti interneta...
Zanimivo, da nevtralnosti interneta sploh obstaja. Ker je to tu kar praksa, si predstavljajte da bi obstajala nevtralnosti avtomobilov: vsi bi, med drugim, morali obvezno imeti vse "dodatke" (za varnost recimo!), ki jih proizvajalec nudi. Kaksni varnostni pasovi in airbagi pridejo izredno pocasi v prakso - ljudje pa vmes dobesedno umirjo. O tem ni niti pobud pa bi bilo to se bolj samoumevno kot pa nevtralnosti interneta...
Napačna primerjava.
Predstavljaj si, da imamo avtoceste, ki niso nevtralne. Default omejitev hitrosti je 100 km/h. Če hočeš voziti 130 km/h, moraš plačati dražjo vinjeto. Poleg tega obstajajo vzporedne avtoceste, kjer ni omejitev hitrosti in ni zastojev, ampak je vinjeta zanje 5x dražja.
Predstavljaj si, da imamo avtoceste, ki niso nevtralne. Default omejitev hitrosti je 100 km/h. Če hočeš voziti 130 km/h, moraš plačati dražjo vinjeto. Poleg tega obstajajo vzporedne avtoceste, kjer ni omejitev hitrosti in ni zastojev, ampak je vinjeta zanje 5x dražja.
A ni tako že danes, vsepovsod? - šolstvo, izobraževanje (javno ceneje tko-tko, privat dražje top) - prehrana (poceni cuker in kemija, dražje kvaliteta) - pohištvo, cote, ... - zimske gume... - hotel (3 zvezdice, 5 zvezdic) - javni transport (ekonomični razred, privat razred) - restavracije (mkdrek, mišelin ***)
In konec koncev dostop do interneta in različni paketi. Eden ima 1MB download, drugi pa 100MB. Kar je isto z tvojim primerom hitrosti na avtocesti; tisti, ki plača več, gre hitreje.
Kot so že nekateri drugi omenili, je mogoče/verjetno bolj pomembno področe odprtosti in dostopa do samih informacij ter slobode govora (omenja se tudi pluralizem v novinastvu in medijih oz. pomankanje le-tega), kot pa sama hitrost in prioritete različnega tipa prometa.
root@debian:/# iptraf-ng
fatal: This program requires a screen size of at least 80 columns by 24 lines
Please resize your window
Zanimivo, da nevtralnosti interneta sploh obstaja. Ker je to tu kar praksa, si predstavljajte da bi obstajala nevtralnosti avtomobilov: vsi bi, med drugim, morali obvezno imeti vse "dodatke" (za varnost recimo!), ki jih proizvajalec nudi. Kaksni varnostni pasovi in airbagi pridejo izredno pocasi v prakso - ljudje pa vmes dobesedno umirjo. O tem ni niti pobud pa bi bilo to se bolj samoumevno kot pa nevtralnosti interneta...
Napačna primerjava.
Predstavljaj si, da imamo avtoceste, ki niso nevtralne. Default omejitev hitrosti je 100 km/h. Če hočeš voziti 130 km/h, moraš plačati dražjo vinjeto. Poleg tega obstajajo vzporedne avtoceste, kjer ni omejitev hitrosti in ni zastojev, ampak je vinjeta zanje 5x dražja.
Nisem toliko hotel neposredne primerjave, ampak sem hotel pokazati, da je pravi cudez, da nevtralnost interneta sploh se obstaja glede na to, da npr. pri avtomobilih (in seveda ostalih dobrinah) ne obstaja in tudi ni interesa, da bi bi. Recimo ljudje umirajo zaradi slabse opremljenih vozil ceprav ne bi bilo za proizvajalca nic bistveno drazje, ce bi v vse vgrajeval vso varnostno opremo (pac znizanje stroskov zaradi poenotenja proizvodnje, vecih nabav, itn) ergo bi bila vozila istega tipa nevtralna.
izgleda da imajo eni kar prav, ko napovedujejo veliko britanijo po brexitu znova kot navadno luknjo po vzoru 70-h let...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Roko na srce je tudi pri nas Internetna nevtralnost bolj kot karkoli drugega le v zakonodaji opredeljen pojem. Izgleda, kakor da operaterji, ki Internetno nevtralnost kršijo, to delajo brez kakšnih posledic in ukrepanja. Trije primeri:
T-2 blokira vrata 53 (potrebna za DNS strežnik). Uporabnik lahko blokado odstrani samo z dodatnim mesečnim plačilom.
T-2 na svojih DNS strežnikih blokira domeno rt.com:
dig @dnslj1.t-2.net rt.com
Tega osebno laično sicer ne bi štel kot kršitev Internetne nevtralnosti, ker DNS v osnovi nima zveze z IP in je zgolj dodatna storitev operaterja, njihov DNS strežnik verjetno lahko dela, kar jim je ljubo.
Na AKOS sem pisal 1. julija 2022. Sicer so mi odgovorili, podrobneje razložili zakonodajo in povedali, da bodo operaterja prosili za razlago, ampak še vedno dodatno plačujem za DNS strežnik.
Roko na srce je tudi pri nas Internetna nevtralnost bolj kot karkoli drugega le v zakonodaji opredeljen pojem. Izgleda, kakor da operaterji, ki Internetno nevtralnost kršijo, to delajo brez kakšnih posledic in ukrepanja. Trije primeri:
T-2 blokira vrata 53 (potrebna za DNS strežnik). Uporabnik lahko blokado odstrani samo z dodatnim mesečnim plačilom.
T-2 na svojih DNS strežnikih blokira domeno rt.com:
dig @dnslj1.t-2.net rt.com
Tega osebno laično sicer ne bi štel kot kršitev Internetne nevtralnosti, ker DNS v osnovi nima zveze z IP in je zgolj dodatna storitev operaterja, njihov DNS strežnik verjetno lahko dela, kar jim je ljubo.
Na AKOS sem pisal 1. julija 2022. Sicer so mi odgovorili, podrobneje razložili zakonodajo in povedali, da bodo operaterja prosili za razlago, ampak še vedno dodatno plačujem za DNS strežnik.
Zanimivo. Dokler nimamo normalne moznosti da se jih tožu najbrž ne bo nič od tega.
Roko na srce je tudi pri nas Internetna nevtralnost bolj kot karkoli drugega le v zakonodaji opredeljen pojem. Izgleda, kakor da operaterji, ki Internetno nevtralnost kršijo, to delajo brez kakšnih posledic in ukrepanja. Trije primeri:
T-2 blokira vrata 53 (potrebna za DNS strežnik). Uporabnik lahko blokado odstrani samo z dodatnim mesečnim plačilom.
T-2 na svojih DNS strežnikih blokira domeno rt.com:
dig @dnslj1.t-2.net rt.com
Tega osebno laično sicer ne bi štel kot kršitev Internetne nevtralnosti, ker DNS v osnovi nima zveze z IP in je zgolj dodatna storitev operaterja, njihov DNS strežnik verjetno lahko dela, kar jim je ljubo.
Na AKOS sem pisal 1. julija 2022. Sicer so mi odgovorili, podrobneje razložili zakonodajo in povedali, da bodo operaterja prosili za razlago, ampak še vedno dodatno plačujem za DNS strežnik.
To da ti nekdo blokira dolocen port ne sodi pod nevtralnost interneta. Tudi to, da imas javen (po moznosti se staticen) ip ne sodi pod nevtralnost interneta. Za to zadnje glede blokade RT.com pa se obrni na AKOS in Evropsko komisijo, ki sta, navkljub nevtralnosti interneta, to zahtevala od operaterjev. Ravno tista, ki toliko govorita o nevtralnosti interneta sta dala ven uredbo, ki jo neposredno krsi... no AKOS je zares ni dal, ker so se usrali in je niso upali dati, pac pa so poslali samo dopise v stilu "saj verjamemo da smo vsi na isti strani in se strinjamo, tako da upam da boste blokirali sami od sebe, mi pa obljubimo da vam bomo pomagali v primeru pritozb".
Roko na srce je tudi pri nas Internetna nevtralnost bolj kot karkoli drugega le v zakonodaji opredeljen pojem. Izgleda, kakor da operaterji, ki Internetno nevtralnost kršijo, to delajo brez kakšnih posledic in ukrepanja. Trije primeri:
T-2 blokira vrata 53 (potrebna za DNS strežnik). Uporabnik lahko blokado odstrani samo z dodatnim mesečnim plačilom.
T-2 na svojih DNS strežnikih blokira domeno rt.com:
dig @dnslj1.t-2.net rt.com
Tega osebno laično sicer ne bi štel kot kršitev Internetne nevtralnosti, ker DNS v osnovi nima zveze z IP in je zgolj dodatna storitev operaterja, njihov DNS strežnik verjetno lahko dela, kar jim je ljubo.
Na AKOS sem pisal 1. julija 2022. Sicer so mi odgovorili, podrobneje razložili zakonodajo in povedali, da bodo operaterja prosili za razlago, ampak še vedno dodatno plačujem za DNS strežnik.
To da ti nekdo blokira dolocen port ne sodi pod nevtralnost interneta. Tudi to, da imas javen (po moznosti se staticen) ip ne sodi pod nevtralnost interneta. Za to zadnje glede blokade RT.com pa se obrni na AKOS in Evropsko komisijo, ki sta, navkljub nevtralnosti interneta, to zahtevala od operaterjev. Ravno tista, ki toliko govorita o nevtralnosti interneta sta dala ven uredbo, ki jo neposredno krsi... no AKOS je zares ni dal, ker so se usrali in je niso upali dati, pac pa so poslali samo dopise v stilu "saj verjamemo da smo vsi na isti strani in se strinjamo, tako da upam da boste blokirali sami od sebe, mi pa obljubimo da vam bomo pomagali v primeru pritozb".
Jaz bi prej rekel ravno obratno. Ugibam, da nihče od naju ni dobro izobražen glede aktualnega prava. Jaz bi rekel, da kot operater lahko s svojim DNS strežnikom delaš, kar želiš. Njihov DNS strežnik ni nujen za dostop do Interneta, prej kot kršitev Internetne nevtralnosti bi to štel le kot politično pristranskost (če RT.COM štejemo kot politični medij). Če bi pa urejali DNS pakete, poslane na _druge DNS strežnike_, bi pa to štel za kršitev Internetne nevtralnosti.
Trdim tudi, da blokada vrat *je* kršitev Internetne nevtralnosti. Naj razložim:
Slovensko zakonodajo (povezava na zakon v mojem citatu zgoraj) krši tukaj:
Operaterji /.../ ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje /.../
(skrajšal jaz) Internetni promet je vsebina IP paketov. Aplikacija (po referenčnem modelu ISO/OSI) je DNS. Ko operater ne posreduje meni namenjenih IP paketov glede na _njihovo vsebino_ (vrata UDP so vsebina IP paketa) in s tem ciljano blokira specifično aplikacijo (DNS), krši Internetno nevtralnost.
Evropsko uredbo (povezava na zakon v mojem citatu zgoraj) krši tukaj: Tretji člen, prva točka:
Končni uporabniki imajo prek storitve dostopa do interneta pravico do dostopa do informacij in vsebin ter njihovega razširjanja, do uporabe in zagotavljanja aplikacij in storitev /.../
(skrajšal in poudaril jaz) Tu gre torej za to, da Internet ni namenjen le konzumaciji, temveč tudi izdelavi in razširjanju informacij in zagotavljanju aplikacij in storitev. S tem, ko operater blokira port 53, zavedno onemogoča razširjanje informacij (DNS odgovorov) in zavedno onemogoča zagotavljanje aplikacij (DNS) in storitev (DNS strežnik). Pomembna je tudi druga točka:
Sporazumi med ponudniki storitev dostopa do interneta in končnimi uporabniki o poslovnih in tehničnih pogojih ter značilnostih storitev dostopa do interneta, kot so cena, količina podatkov ali podatkovna hitrost, ter kakršnih koli poslovnih praksah ponudnikov storitev dostopa do interneta ne omejujejo uveljavljanja pravic končnih uporabnikov iz odstavka 1.
(poudaril jaz) Zaračunavanje za ukinitev blokade vrat je torej nedopustno. In tretja točka:
Ponudniki storitev dostopa do interneta obravnavajo ves promet enako, brez diskriminacije, omejevanja ali motenja ter ne glede na pošiljatelja ali prejemnika, vsebino, do katere se dostopa ali ki se razširja, aplikacije ali storitve, ki se uporabljajo oziroma zagotavljajo /.../
(skrajšal in poudaril jaz) Vse skupaj še enkrat bolj dosledno povzeto.
Operaterji /.../ ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje /.../
(skrajšal jaz) Internetni promet je vsebina IP paketov. Aplikacija (po referenčnem modelu ISO/OSI) je DNS. Ko operater ne posreduje meni namenjenih IP paketov glede na _njihovo vsebino_ (vrata UDP so vsebina IP paketa) in s tem ciljano blokira specifično aplikacijo (DNS), krši Internetno nevtralnost.
Si napisal, ko si bil ravno za mizo, še pritožbo čez Pošto Slovenije? Ko poštar prebere naslov na ovojnici, krši nedotakljivost pisemskih pošiljk.
