Izboljšana različica se imenuje "System 002" oz. "Jenny" in po novem ni več pasiven sistem. Tako se ne bo zanašal zgolj na razliko med hitrostjo vodnih tokov in vetrov nad gladino, ampak bo imel lasten pogon. To mu omogoča, da bo lahko polovi tudi tiste hitrejše kose odpadkov, ki bi pasivnemu sistemu lahko odbrzeli, preden jih uspe ujeti.
Nova različica zbiralnega sistema bo imela razpon 520 metrov, cilj pa je preizkusiti kako se Jenny obnese v produkciji, na morju. Napovedana zmožnost zajema je Sistema 002 je 350 ton odpadkov letno. Za primerjavo so navedene tudi obale Havajev, ki delujejo kot filter in uspejo iz morja zajeti 100 ton odpadkov letno. Če se bo sistem obnesel dobro, je naslednja faza System 003, ki bi imel razpon 1800 metrov in bi prvo leto zajel do 1200 ton plastičnih odpadkov.
Aktiven sistem bo dodatno omogočal lov na zgoščene zaplate plastičnih odpadkov. S tovrstnim usmerjanjem sistema The Ocean Cleanup načrtuje, da bi lahko v 10 letih zmanjšali trenutne zaplate na 30 odstotkov sedanjega obsega. Če bi bilo potrebnih 150 pasivnih sistemov, je aktivnih potrebno precej manj, zgolj 15, z njimi pa tudi zmanjšajo ocenjeni strošek pobiranja odpadkov iz prejšnjih nad 50€/kg na pod 25€/kg.
Jenny je že na poti na lov na plastiko, ki se zbira v Tihem oceanu in bo do konca meseca že v akciji.
The Ocean Cleanup za prihodnje leto načrtuje splav tretje različice sistema, ki bo imela razpon polnih 1800 metrov. Hkrati se bo začela izdelava kart zaplat smeti v preostalih oceanih, kar bo v prihodnjih letih omogočilo razširitev operacije na vse oceane.
Inzenirje teh sistemov bi morali peljati v ustje raznih azijskih rek, da si ogledajo, od kod vecina odpadkov v oceanih. Problem bi bilo fino resevati tam, kjer nastane. Ze fino, da smo ukinili plasticne slamice v EU, morda pa ne bi bilo napacno pogledati realno na problem onesnazevanja, kjer ima EU delez v promilih. Drugace povedano, tudi ce EU ne doprinese nic k svetovnemu onesnazevanju, se bo onesnazevanje nadaljevalo v nezmanjsanem tempu.
Res je nepopisno dobro da smo ukinili plastične slamice.
Kaj če bi šel v trgovino in pogledal police polne plastike (vsa pijača je v plastiki, vsi prehranski izdelki so v plastiki), vsa (skoraj) oblačila so iz plastike, gore cenenih plastičnih izdelkov, in tako naprej brez konca...
Inzenirje teh sistemov bi morali peljati v ustje raznih azijskih rek, da si ogledajo, od kod vecina odpadkov v oceanih. Problem bi bilo fino resevati tam, kjer nastane. Ze fino, da smo ukinili plasticne slamice v EU, morda pa ne bi bilo napacno pogledati realno na problem onesnazevanja, kjer ima EU delez v promilih. Drugace povedano, tudi ce EU ne doprinese nic k svetovnemu onesnazevanju, se bo onesnazevanje nadaljevalo v nezmanjsanem tempu.
Hja problem ni nastal tam, zgolj preselil se je tja. Zahodnjaki veselo offloadamo proizvodnjo in reciklažo plastičnih izdelkov na vzhod, ampak kljub temu vodimo po količini proizvedenih plastičnih odpadkov na prebivalca. Problem je globalen, kazanje prstov pa brezpredmetno.
USA - cca 105kg/person/year UK - cca 100kg/person/year ... Kitajska - cca 25kg/person/year
Plastic polution: China (59,079,741 tons) United States (37,825,550 tons) Germany (14,476,561 tons) Brazil (11,852,055 tons) Japan (7,993,489 tons) Pakistan (6,412,210 tons) Nigeria (5,961,750 tons) Russia (5,839,685 tons) Turkey (5,596,657 tons) Egypt (5,464,471 tons)
Inzenirje teh sistemov bi morali peljati v ustje raznih azijskih rek, da si ogledajo, od kod vecina odpadkov v oceanih. Problem bi bilo fino resevati tam, kjer nastane.
Problem nastane pri tvoji in moji potrošnji kjer so plastični izdelki in plastična embalaža. Po novem bo tudi pralni stroj ves plastičen.
Ze fino, da smo ukinili plasticne slamice v EU, morda pa ne bi bilo napacno pogledati realno na problem onesnazevanja, kjer ima EU delez v promilih. Drugace povedano, tudi ce EU ne doprinese nic k svetovnemu onesnazevanju, se bo onesnazevanje nadaljevalo v nezmanjsanem tempu.
EU plasične odpadke izvaža v azijo!
Plastika se ne da reciklirat. Samo 15% plastike se reciklira, samo 2% je uporabnih izdelkov, vendar so tudi ti izdelki manjvredni kot osnovni odpadek. Plastike se ne da pretopiti tako kot železa, aluminija ali stekla.
Končno ena spodbudna novica. Žalostno je edino to, da se v pobiranje odpadkov investira relativno malo. Morda je optimistično tudi to, da delovanje morskih tokov odpadke združuje na določeno območje.
Inzenirje teh sistemov bi morali peljati v ustje raznih azijskih rek, da si ogledajo, od kod vecina odpadkov v oceanih. Problem bi bilo fino resevati tam, kjer nastane. Ze fino, da smo ukinili plasticne slamice v EU, morda pa ne bi bilo napacno pogledati realno na problem onesnazevanja, kjer ima EU delez v promilih. Drugace povedano, tudi ce EU ne doprinese nic k svetovnemu onesnazevanju, se bo onesnazevanje nadaljevalo v nezmanjsanem tempu.
Res je nepopisno dobro da smo ukinili plastične slamice.
Kaj če bi šel v trgovino in pogledal police polne plastike (vsa pijača je v plastiki, vsi prehranski izdelki so v plastiki), vsa (skoraj) oblačila so iz plastike, gore cenenih plastičnih izdelkov, in tako naprej brez konca...
Res dobro da smo ukinili plastične slamce.
Prispevek k izboljšanju stanja z ukinitvijo slamic je praktično 0.
Vendar tu je bistveno drugo. Vsak tak korak je korak v pravo smer. In potrebno bo še ogromno korakov.
S tem delno rešiš problem zavržene plastike malega človeka. Kaj se dogaja v nadaljevanju verige nereciklabilne plastike, je pa druga zgodba.
Drži. Vidimo doma na primeru nagrobnih sveč. Navkljub plačanem prispevku za reciklažo plastika ostaja na odlagališčih. Tudi čistilne naprave zaračunajo in plačajo strošek sanacije blata, pa ga najdemo na njivah. Problem je dejansko v verigi velikih predelovalcev. Pri nas so si izborili možnost izbire: reciklabilni odpad obdelajo, ostalo pustijo odlagališčem. Podobno počnejo tudi tisti "veliki" v Aziji in Afriki, ki nam zaračunajo odvoz našega odpada. Tam odbererjo uporabno, ostalo roma v morje. Vsaj upam, ba ne bo po novem Zahod to za 25 $/kg pobiral iz morja in za zbrano plačeval azijskim "veilkim", da - vrnejo nazaj v morje.
Se jo pa da izjemno učinkovito sežgati v sežigalnicah. Če so te po EU normah je zadeva čista. Aja, sežig je fuj, saj res. Dajmo raje na ladjo in hop na kitajsko.
Sem pro-sežigu odpadkov po EU standardih. Če se plastiko da slabo reciklirat vsaj izkoristimo njen velik energetski potencial. Tisto malo pepela pa zakopljimo globoko v kak rudnik.
Vseeno ne pomeni, da pa jo mečemo na okoli po mili volji.
Saj je ne. Mi jo lepo ločujemo. Potem jo smetarji za zasoljeno ceno odpeljejo. Potem odpeljemo vse skupaj na kitajsko. Potem Jenny to pobere iz oceana. Krog življenja.
Če bi kdo hotel zares obrniti svet na bolje, ga bo pa stalo nekaj lastnega časa: (odlično) mleko se da dobiti na mlekomatih (filaš v lastne steklene flaše, je pa res, da ga je pametno zavreti in je še s tem nekaj dela), tekoča mila, detergente in pralne praške pa ti nafilajo v lastno embalažo npr. v firmi Kimi v IC Trzin...
Oboje je dvakrat dražje. Pozabljaš, da je bistveno ceneje in enostavneje mlekarnam naštancati 50.000 litrov mleka na uro v tetrapake kot pa enemu kmetu zalagati in upravljati en sam mlekomat. Enako velja za polnjenje mila. Stroj napolni nekaj deset tisoč plastenk na uro, zloži na paleto, firma to zaračuna v kompletu. Če želiš pol litra mila se mora pa nekdo ukvarjati s tabo, izdati račun za pol litra mila.
350 ton ni strašno malo ampak je to = 0. Ampak to je stopnica na poti do cilja. S003 s 1200 tonami je že nekaj, 100 takih sistemov je pa že zanimivo. Ampak vse ob predpostavki, da ne pošiljamo svoje plastike na kitajsko, ki jo bo vrgla v morje od koder jo bomo za 25€/kg pobirali in spet peljali na kitajsko.
No, ne zgleda, da večina ve, ampak The Ocean Cleanup se loteva tudi onesnaženja rek, ki so znaten vir plastike, ki prihaja v oceane. Zato so postavili tudi interceptorje, ki jih je @prenasalec omenil zgoraj. Stvar polovi plastiko, preden pride do oceana. Tako da ja, tile inženirji so že ugotovili od kje pride največ plastike v oceane in že delajo tudi na tem.
Plastika je problem, ker je preveč proizvedemo in premalo recikliramo.
Sicer pa polovica te plastike v oceanih izvira iz ribiških mrež. Le kdo jih je pustil v morju.
... Vsaj upam, ba ne bo po novem Zahod to za 25 $/kg pobiral iz morja in za zbrano plačeval azijskim "veilkim", da - vrnejo nazaj v morje.
Kam pa bi sicer odvažali pobrano plastiko? Na svoje vrtove? Morda na sežig? Če je plastika končala v morju, očitno ni bilo zadostnega interesa za sežig in ga tudi v drugem, tretjem, četrtem, petem ... ciklu ne bo. Pojem recikliranja plastike je dobil nov pomen. Pa naj še kdo reče, da se večine plastike ne da reciklirati.
Problem je potrebno rešiti na izvoru, pri sleherniku, zaradi katerega se neposredno ali posredno sploh ustvarja materialne dobrine. Kapitalizem s tržnim gospodarstvom je sistem, ki z nagrajevanjem stimulira posameznike in združbe, da izpolnjujejo potrebe in muhavosti drugih posameznikov in združb. Ni videti, da bi se brez prisile (regulacije) karokoli spremenilo samo od sebe (kar se tiče področja proizvodnje plastike vsaj dokler nafta ne postane redka dobrina).
Oboje je dvakrat dražje. Pozabljaš, da je bistveno ceneje in enostavneje mlekarnam naštancati 50.000 litrov mleka na uro v tetrapake kot pa enemu kmetu zalagati in upravljati en sam mlekomat. Enako velja za polnjenje mila. Stroj napolni nekaj deset tisoč plastenk na uro, zloži na paleto, firma to zaračuna v kompletu. Če želiš pol litra mila se mora pa nekdo ukvarjati s tabo, izdati račun za pol litra mila.
Hej, važno je, da se jaz zaradi tega dobr počutim
Pomembno je, da je *zame* to ceneje od nakupa v pl. embalaži.
