Nakup bitcoinov je sicer že zelo enostaven, a za varno hranjenje v lastni režiji je nekaj znanja vseeno potrebnega, medtem ko imajo spletne menjalnice in denarnice svoje pasti. Zaradi tega so finančni instrumenti, ki sledijo vrednosti bitcoina, smiselni, saj omogočajo vlaganje v kriptovalute širši množici malih in institucionalnih vlagateljev, ki jim tako ni treba skrbeti za tehnične podrobnosti varnega skladiščenja bitcoinov. Že doslej so obstajali nekateri izvedeni finančni instrumenti na kriptovalute, denimo terminske pogodbe (futures). ETF, ki sodi med osnovne finančne instrumente, pa še niso bili.
Za razliko od klasičnih vzajemnih skladov, kjer točke kupujemo in prodajamo neposredno pri izdajatelju, so ETF zaprti. To pomeni, da kotirajo na borzi, kjer jih lahko kupimo kot vsak drug instrument. Hkrati pa so narejeni tako, da po sestavi in s tem tudi ceni sledijo vrednosti nekega indeksa ali dobrine. Glavna prednost so nizke letne provizije, ki so nekajkrat nižje od aktivnih skladov, saj za slednje indeksu ni treba drugega, kot nakupiti delnice v enakem razmerju in paziti, da se to ne poruši. Podobno velja za ETF, ki sledijo drugim kazalnikom.
V ZDA in Evropi ETF-ov na bitcoin še ni, ker regulatorji izpostavljajo nevarnosti in pomanjkljivo zaščito investitorjev. Glavni težavi sta, kako zagotoviti, da ima ETF resnično v lasti bitcoine, in pa inherentna tveganost. Medtem ko so ETF-ji po navadi med manj tveganimi finančnimi instrumenti, so kriptovalute na drugem delu spektra. ETF, ki bi vlagal v bitcoin, bi bil tako izjemno tvegan.
