Ars Technica - Prototip SN8 SpaceXovega vesoljskega plovila Starship se je malo pred polnočjo prvič dvignil s teksaškega poligona, poletel do okoli desetih kilometrov višine, izvedel zahteven manever spuščanja v horizontalni orientaciji in - ob pristanku naravnost spektakularno eksplodiral.
SpaceXova ekipa v teksaški Boca Chici, kjer sestavljajo prototipne izvedenke vesoljskega plovila Starship, s katerim želijo nekoč odleteti na Mars, nam je včeraj dostavila šolski eksperiment iz Kerbal Space Programa - le da v resničnosti. Po tem, ko so morali poskus dan pred tem prekiniti le dobro sekundo pred prižigom motorjev, se je v sredo, dobre četrt ure pred polnočjo po našem času, Starshipov prototip SN8 vendarle dvignil z izstrelišča. Trije motorji Raptor (končna različica plovila naj bi jih imela šest) so napravo pognali blizu predvidene višine 12,5 kilometra; natančne podatke o letu bo podjetje predstavilo v prihodnjih dneh. Sledil je obrat "na trebuh", kar je ključno za Starshipovo spuščanje, saj skušajo s takšno vodoravno lego doseči hitrejše zaviranje in znižati potrebo po debelem toplotnem ščitu. Ob spustu je prišlo tudi do preklopa z osnovnih na manjše rezervoarje za raketno gorivo v nosu plovila. Nato se je SN8 najprej impozantno reorientiral nazaj v pokončno držo in s preveliko hitrostjo treščil na tla ter izginil v prav monumentalni ognjeni krogli. "Awesome", so iz podjetja napisali v neposrednem prenosu.
Elon Musk je že kmalu po tem sporočil, da se je pristanek ponesrečil zaradi premajhnega tlaka v sekundarnih rezervoarjih, kar je dal slutiti že živo zelen plamen ob prižigu motorjev. Toda celokupno gledano bi si inženirji težko lahko želeli boljšega izkupička poskusa, saj so prejeli praktično največjo teoretično dosegljivo količino podatkov, zato vsi v en glas pravijo, da je bila operacija uspešna, umrlemu pacientu navkljub. Temu ne gre oporekati, kajti v zgolj dobrih štirih mesecih smo prišli od dviganja neuglednih bojlerjev z enim motorjem za sto metrov v luft do letanja prototipov, ki so po videzu že bližje nečemu, kar bi lahko imenovali vesoljska ladja. Naslednji prototip, SN9, naj bi bil že skoraj nared in ga nameravajo poslati v boj v prihodnjih mesecih. Ne dvomimo, da zna biti tudi njegova usoda bombastična.
Si je kar težko predstavljati, kako ogromna je ta zadeva v primerjavi z ostalimi raketami - 50 metrov visoka in 9 metrov premera. Prva stopnja Saturn V je bila visoka 42 metrov, premera 10 metrov, a ta seveda ni šla do vesolja, le do višine 61 km.
Vseeno se vedno pri teh podvigih in nesrečah vprašam ali bo res kaj od tega za človeštvo, ko bo pošteno zagustilo. Prinašanje vzorcev iz oddaljenega kamna, pristajanje na Luni, robotki na Marsu,... kaj hudiča si lahko obetajo, razen slave pri poskušanju?
P200 MMX, 32mb ram, 2gb HDD, s3 virge 2mb, 14" CRT 640x480
New Sphincter Kvartet:
Roko Spestner, Namaž Zlevčar, Daje Heading, Maraje Spetan
Eh, koliko časa so Falconi treskali ob pristajalno ploščad? Jaz sem pričakoval, da stvar še pri belly flopu ne bo stabilna ob prvem poskusu, tole se mi je zdelo kar uspešno.
Vseeno se vedno pri teh podvigih in nesrečah vprašam ali bo res kaj od tega za človeštvo, ko bo pošteno zagustilo. Prinašanje vzorcev iz oddaljenega kamna, pristajanje na Luni, robotki na Marsu,... kaj hudiča si lahko obetajo, razen slave pri poskušanju?
Evolucija. Večino znanstvenih dosežkov ima korenine v preteklih dosežkih. Evolucija je pri tem precej bolj pogosta kot revolucija. Kdo bi si dvajset let nazaj mislil, da potovanje v vesolje čez 15 let ne bo praktično rezervirano samo za nekaj izbranih držav ampak, da bodo zasebna podjetja začela prevzemati pobudo in začela inovirati?
Ja, ne dvomim, da toliko pametnih ljudi, ki je vpletenih v vse to nima nekega načrta in da brez nič ni nič, ampak razdalje v vesolju za kaj res podobnega Zemlji so prevelike, prazni ledeno-železni-prašni kamni po vesolju res ne prinašajo človeštvu popolnoma nič, Pa ponovne odprave na Luno,... mislim, da vesolje nima nič za nas razen pogube, najprej denarja, enkrat pa verjetno še kaj za cel planet.
P200 MMX, 32mb ram, 2gb HDD, s3 virge 2mb, 14" CRT 640x480
New Sphincter Kvartet:
Roko Spestner, Namaž Zlevčar, Daje Heading, Maraje Spetan
Ja, ne dvomim, da toliko pametnih ljudi, ki je vpletenih v vse to nima nekega načrta in da brez nič ni nič, ampak razdalje v vesolju za kaj res podobnega Zemlji so prevelike, prazni ledeno-železni-prašni kamni po vesolju res ne prinašajo človeštvu popolnoma nič, Pa ponovne odprave na Luno,... mislim, da vesolje nima nič za nas razen pogube, najprej denarja, enkrat pa verjetno še kaj za cel planet.
Wow kako izredno ozko gledano.
1. pogube se lažje rešimo, če smo na več kot 1 planetu 2. osončja niti približno ne poznamo - če primerjamo, ga poznamo toliko kot poznamo zemljo pod vodno gladino ... zelo na grobo 3. v osončju je (če se ne motim tako na pamet, ne da se mi googlat) nekje okoli 100000 planetoidov, zadnje čase se govori o 9. planetu, kaj tu ni zanimivega za obiskat in se informirat!? 4. zadnjih par let praktično dobivamo prve materiale iz asteroidov, da nam pomagajo pojasnit izvor življenja (razen če ga je po tvojem naredil bog v 7 dneh) - ne, definitivno ti projekti niso pokaži-kaj-znaš kot ga ljudje tvojega tipa opisujejo, ampak informacije o tem kdo smo in kam gremo
Ja, najboljše da se zapremo na zemljo, gledamo v nebo in se sprašujemo kaj je tam. Je samorog ali bigfoot? S tako logiko ne bi prišli niti do odkritja krompirja v Ameriki. Čestitam, cvek. Najboljše da se denar zapravi za take stvari ki nam pomagajo samo danes, koga briga kaj bo čez 400 let. Še dobro da niso tako razmišljali pred 400 leti.
Drugače pa mislim da je Musku uspelo priti do stanja, da tudi ko nekaj spodleti, ga ljudje obožujejo. Je pač medijska osebnost ki zna to izkoristit. In glede na to, kaj mu je v nekaj letih uspelo po tem ko so skoraj vsi strokovnjaki govorili da je neumnost, mu samo pohvala.
Iz napak se največ naučimo, če jih dejansko potem tudi analiziramo in ne samo kritiziramo.
Afo, primerjaš z odkritjem Amerike, ki je na istem planetu v kontekstu raziskovanja vesolja. Ozkoglednost tudi sam ne maram, vendar mislim, da smo za vesolje prešibki, pristajanje na Luni in Marsu nam bo res prineslo rešitev, ja, prah in led. Je pa res, da se v teh raziskavah odkrije marsikaj uporabnega tudi za na Zemlji, tukaj je brez dvoma še veliko za narediti.
Vesolje pa lahko kar pozabimo, razen, če kaj k nam ne pride, najverjetneje velik kos kamna, ki nam bo resetiral planet.
P200 MMX, 32mb ram, 2gb HDD, s3 virge 2mb, 14" CRT 640x480
New Sphincter Kvartet:
Roko Spestner, Namaž Zlevčar, Daje Heading, Maraje Spetan
Sej veš, da Musk velik del svojih aktivnosti posveča marketingu. Ne bi bilo nič tako čudnega, čeprav vseeno mislim, da to ni bil namen.
In po kateri logiki je s stališča marketinga neuspeh boljši od uspeha?
Eksplozija, ne neuspeh. Marketing ne dela po logiki ampak po čustvih.
V čem je razlika? Če ti raketa namesto pristanka eksplodira, je to neuspeh. Marketing je, da to prodaš kot uspeh, kljub temu, da gre za fail. Da bi jo pa namenoma eksplodiral je pa retardirano.
Rakete so tudi že preimenovali, ko so parkrat eksplodirale. Ljudje sicer radi vidijo ognjeno kroglo, a ne zaupajo preveč raketam, ki jo povzročijo. Čustva pa to.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
V čem je razlika? Če ti raketa namesto pristanka eksplodira, je to neuspeh. Marketing je, da to prodaš kot uspeh, kljub temu, da gre za fail. Da bi jo pa namenoma eksplodiral je pa retardirano.
Sej veš, da Musk velik del svojih aktivnosti posveča marketingu. Ne bi bilo nič tako čudnega, čeprav vseeno mislim, da to ni bil namen.
In po kateri logiki je s stališča marketinga neuspeh boljši od uspeha?
Eksplozija, ne neuspeh. Marketing ne dela po logiki ampak po čustvih.
V čem je razlika? Če ti raketa namesto pristanka eksplodira, je to neuspeh. Marketing je, da to prodaš kot uspeh, kljub temu, da gre za fail. Da bi jo pa namenoma eksplodiral je pa retardirano.
Rakete so tudi že preimenovali, ko so parkrat eksplodirale. Ljudje sicer radi vidijo ognjeno kroglo, a ne zaupajo preveč raketam, ki jo povzročijo. Čustva pa to.
uspeh ni binarna spremenljivka, sploh pa ne pri takih testih. tukaj so prvic testirali cel kup stvari, sploh pa prvic testirali cel kup stvari ki deluje skupaj. tak test ima kup ciljev, recimo da jih je bilo 90% dosezenih; sam pristanek, "hoverslam" in to da hardver prezivi pac ni bilo dosezenih - tokrat.
Kdorkoli, ki pravi, da je bil tale poskus neuspeh, nima pojma ne o inženirstvu ne o tehnologiji nasploh, as simple as that. Tole je šlo bolje od pričakovanj, SpaceX pa je dobil cel kup prej in drugače nedosegljivih podatkov, ki bodo za projekt ključni. Ampak sem siguren, da Poldi izvaja raketni belly flopping vsak vikend.
Afo, primerjaš z odkritjem Amerike, ki je na istem planetu v kontekstu raziskovanja vesolja. Ozkoglednost tudi sam ne maram, vendar mislim, da smo za vesolje prešibki, pristajanje na Luni in Marsu nam bo res prineslo rešitev, ja, prah in led. Je pa res, da se v teh raziskavah odkrije marsikaj uporabnega tudi za na Zemlji, tukaj je brez dvoma še veliko za narediti.
Vesolje pa lahko kar pozabimo, razen, če kaj k nam ne pride, najverjetneje velik kos kamna, ki nam bo resetiral planet.
Še vedno si ozkogled. Če bi vsi razmišljali tako kot ti, bi še vedno imeli konjsko vprego in brali knjige ob svečah. Kot da ne veš, da so vsi začetki tako dragi, kot nesigurni, počasni, preveliki (mobi, laptop) itd, pa se s časoma vse izboljša in poceni.
Za prvi resni poizkus se niso odrezali slabo. V bistvu je vse delovalo kot mora, le na koncu dobava goriva ni delovala kot mora in je bilo premalo moči, da bi zadeva mehko pristala. Pa tudi če bi, se s to verzijo rakete nebi več kaj dosti ukvarjali. Imajo že 9tko pripravljeno. Samo predvidevam, da bo na podlagi včerajšnjega testa doživela kako spremembo.
Glede na kompleksnost pogonskega agregata je potrebno kak test naredit, da se ugotovi kako se stvari obnašajo v realnosti ne samo v simulacijah.
Razvoj takih brezveznih stvari kot so rakete in potovanje v vesolje so nam prinesle en kup tehnologij, brez katerih si danes ne znamo več predstavljati življenja... Vsak €, ki se vloži v take bazične raziskave na koncu prinese 2€ nazaj. Zato se splača v raziskave vlagati.
Never trust a computer you can't throw out a window
Razvoj takih brezveznih stvari kot so rakete in potovanje v vesolje so nam prinesle en kup tehnologij, brez katerih si danes ne znamo več predstavljati življenja... Vsak €, ki se vloži v take bazične raziskave na koncu prinese 2€ nazaj. Zato se splača v raziskave vlagati.
Da so potegnili najboljše, kar se je dalo iz te situacije, pa nekateri sploh niste pomislili?
Dajte si mal pogledat testno fazo vseh tehničnih prodorov, sploh od Sputnika in Apollo programa, včasih je potrebno 10 protipov razbit, preden sploh kaj rata.