AMD - Pri AMDju so naznanili posebne različice mnogojedrnih procesorjev Ryzen Threadripper, s pripono Pro, ki označuje izdelke za močnejše delovne postaje. V prosti prodaji ne bodo dosegljivi, računalniki z njimi pa prispejo septembra.
Pod značko Ryzen (Mobile) Pro AMD prodaja izdelke, namenjene delovnim postajam, kar v praksi pomeni predvsem podporo pomnilniku ECC, višje varnostne standarde in kopico dodatnih storitev vzdrževanja ter svetovanja. Threadripperji, AMDjeve mnogojedrne procesorske pošasti, stojijo nekje na meji med čipi za zmogljive zanesenjaške mašine in pa tistimi za delovne postaje. Kdor je za svoj posel želel dobrote platform za višji, korporativni del trga, je nato običajno stopil še malo višje in si omislil strežniške CPUje EPYC, zato Threadripperjev Pro doslej še nismo videli. To pa se bo kmalu spremenilo, kajti podjetje je očitno presodilo, da obstaja dovolj velika tržna niša v segmentu, ki si želi zmogljivejše delovne postaje, zasnovane na matičnih ploščah z enim podnožjem.
Začetna serija Threadripperjev Pro bo vsebovala štiri modele s pripono WX, ki bodo imeli po 12, 16, 32 in 64 jeder. Na površju gre enostavno za čipe z vsemi priboljški platform za profesionalce, kot je osemkanalno pomnilniško vodilo za do 2TB DDR4-3200 ECC Rama, pa 128 stez PCIe 4.0 in vpetost v AMDjev program AMD Pro. Toda v oči zbode tudi poglavitna razlika glede na podobno ležeče bratrance serije EPYC: za več sto megahercev višje frekvence, tako v osnovnem načinu kot boostu; pri deklarirani porabi 280 W. Tako gre za izdelke, primerne nalogam, kjer poleg večjega števila jeder potrebujemo tudi visok takt. Ni pa povsem jasno, ali ima več megahercev kaj zveze z nedavno splovitvijo Ryzenov XT, ki naj bi bili posledica sodobnejšega proizvodnega procesa.
Threadripperji Pro so namenjeni neposrednemu boju z Intelovimi Xeoni W. Toda domači zanesenjaki jih bodo zaman iskali v samostojnih škatlicah, ker bodo zgolj in samo del OEM mašin. Prvi tovrstni partner je Lenovo, ki je za pozni september napovedal prihod delovne postaje ThinkStation P620. Iz njenih podatkov lahko vidimo, da bo uporabljena matična plošča s podnožjem WRX80, ki je bilo zadnje čase predmet mnogih ugibanj - do te mere, da je večina analitikov zaključila, da verjetno sploh ne obstaja. A je imel AMD vendarle drugačne načrte.
Novice » Procesorji » AMD je najavil Threadripperje Pro za delovne postaje
Zimonem ::
Ni pa povsem jasno, ali ima več megahercev kaj zveze z nedavno splovitvijo Ryzenov XT, ki naj bi bili posledica sodobnejšega proizvodnega procesa.
AMD naroča silicij pri tsmc. Glede na predvideno porabo. Tole izgleda da je padlo vmes med zen3 jedra. Rahlo popatchan design pa sam proces izdelave so najbrž pošlihtal med tem ko štancajo. Pa ni samo xt serija tudi apuji. Najbrž so pa še naredili zalogo za prenosnike.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Zimonem ()
Mr.B ::
Ni pa povsem jasno, ali ima več megahercev kaj zveze z nedavno splovitvijo Ryzenov XT, ki naj bi bili posledica sodobnejšega proizvodnega procesa.
AMD naroča silicij pri tsmc. Glede na predvideno porabo. Tole izgleda da je padlo vmes med zen3 jedra. Rahlo popatchan design pa sam proces izdelave so najbrž pošlihtal med tem ko štancajo. Pa ni samo xt serija tudi apuji. Najbrž so pa še naredili zalogo za prenosnike.
?
To je epyc proc za enojni socket.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Zimonem ::
Silicij se dela pri tsmc v serijah. Ko dajo maske gor še štanca. Potem štancajo Apple, in ostale. Ni to neka kontinuirana proizvodnja.
V mesecu dni pridejo ven nova serija zen2 jedr. Jasno je zakaj. Tudi epic je dobil nove člane. Nov batch iz tsmc.
V mesecu dni pridejo ven nova serija zen2 jedr. Jasno je zakaj. Tudi epic je dobil nove člane. Nov batch iz tsmc.
FireSnake ::
zasekamroz je izjavil:
12c in 16c nista smiselna
Za igranje iger res ne.
Resna uporaba je pa nekaj povsem drugega.
Poglej in se nasmej: vicmaher.si
Jarno ::
12 in 16 WS jedrniki so smiselni, ker so cenejši. To, da imajo manj jeder pomeni zgolj to, da določene probleme računajo dalj časa in ne pomeni, da so manj kompatibilni.
Sicer ne vem, če profi-engineersko programsko opremo licencirajo 'na napravo' ali tudi 'na jedro', bi kak znalec znal kaj povedati.
Sicer ne vem, če profi-engineersko programsko opremo licencirajo 'na napravo' ali tudi 'na jedro', bi kak znalec znal kaj povedati.
#65W!
pegasus ::
Ja, per core licence so glavna motivacija za te proce. Na drugem mestu je memory bandwidth. Že eno zen jedro lahko zapolni en dram kanal ...
stara mama ::
Sicer ne vem, če profi-engineersko programsko opremo licencirajo 'na napravo' ali tudi 'na jedro', bi kak znalec znal kaj povedati.
Res je, nekateri računsko zahteveni softwari se licencirajo na jedro.
Ekologija™ in Trajnost™
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: stara mama ()
pkrzic ::
Tudi CAD/CAM deluje bolje na računalnikih z manjšim številom jeder in višjo frekvenco.
Pri tem ponavadi ne gre za zakup licenc/jedro ampak za matematiko.
Nekaterih algoritmov nmareč tam ni možno paralerizirati, zato rabimo čim višjo frekvenco (računsko moč) na enem jedru.
In ja tudi pri CAD/CAM-u rabimo čim hitrejši računalnik, saj včasih delamo na kosih, kjer izračun ene sekvence traja recimo 25 minut.
Če imaš sekvenc več (recimo 20 ali več), je čas računanja zelo dolg in tako v enem šihtu ne narediš drugega, kot čakaš na izračun.
Zato smo vedno zelo veseli novih procesorjev, ki ne "štepajo" le števila jeder, ampak hkrati povečujejo tudi računsko moč/jedro.
Pri tem ponavadi ne gre za zakup licenc/jedro ampak za matematiko.
Nekaterih algoritmov nmareč tam ni možno paralerizirati, zato rabimo čim višjo frekvenco (računsko moč) na enem jedru.
In ja tudi pri CAD/CAM-u rabimo čim hitrejši računalnik, saj včasih delamo na kosih, kjer izračun ene sekvence traja recimo 25 minut.
Če imaš sekvenc več (recimo 20 ali več), je čas računanja zelo dolg in tako v enem šihtu ne narediš drugega, kot čakaš na izračun.
Zato smo vedno zelo veseli novih procesorjev, ki ne "štepajo" le števila jeder, ampak hkrati povečujejo tudi računsko moč/jedro.
pegasus ::
Kar opisuješ je predvsem posledica pretežno stare kode v teh cad programih, ki se jo nikomur ne ljubi zares paralelizirati, po principu "don't fix if it aint broken". No, uporabniki morate postati bolj glasni, da je zadeva res broken, če zna izkoriščati le eno jedro, da vas proizvajalec sliši in kaj ukrene v to smer. Imam eno tako zgodbo uspešno za sabo in rezultat je kar impresiven.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Ali gre pri tem za kakšno CAD ali CAM ali CAE aplikacijo?
Lp
Jože
Kar opisuješ je predvsem posledica pretežno stare kode v teh cad programih, ki se jo nikomur ne ljubi zares paralelizirati, po principu "don't fix if it aint broken". No, uporabniki morate postati bolj glasni, da je zadeva res broken, če zna izkoriščati le eno jedro, da vas proizvajalec sliši in kaj ukrene v to smer. Imam eno tako zgodbo uspešno za sabo in rezultat je kar impresiven.
Ali gre pri tem za kakšno CAD ali CAM ali CAE aplikacijo?
Lp
Jože
pegasus ::
Ja, odprtokodni xflr5 sem tako dolgo mrcvaril in gnjavil avtorja, da je naredil rewrite in zaprl kodo :D Sedaj je to flow5, pretežno uporablja intel mkl in je na kritičnih mestih 30-50x hitrejši.
pkrzic ::
Sam delam bolj na CAM področju, kjer je recimo kako dobro polovico problemov pri izračunu poti orodij možno paralelizirati.
Te probleme večina CAM-ov danes tudi čisto lepo paralelno preračunava.
Potem pa je tu še npr. linkanje poti, kjer za izračun trenutnega linka potrebujemo rezultate prejšnjih izračunov in ga ne moremo računati paralelno z ostalimi. To linkanje ponavadi zavzame kakih 40% celotnega časa izračuna poti.
Trenutno za CAM najbolje delajo procesorji, ki imajo najvišjo turbo frekvenco (okoli 5GhZ pri Intelu). Samo število jeder (npr. 6 ali 8) ne vpliva tako zelo na čas računanja. Testirali smo tudi 10 jedrne Xeone, pa so precej počasnejši v primerjavi s Core procesorji (naši testni Xeoni so imeli nižjo frekvenco od Core-ov).
AMD-ja še nismo testirali, bi ga pa bilo fino preizkusiti, kako deluje v primerjavi z najhitrešimi Inteli.
Te probleme večina CAM-ov danes tudi čisto lepo paralelno preračunava.
Potem pa je tu še npr. linkanje poti, kjer za izračun trenutnega linka potrebujemo rezultate prejšnjih izračunov in ga ne moremo računati paralelno z ostalimi. To linkanje ponavadi zavzame kakih 40% celotnega časa izračuna poti.
Trenutno za CAM najbolje delajo procesorji, ki imajo najvišjo turbo frekvenco (okoli 5GhZ pri Intelu). Samo število jeder (npr. 6 ali 8) ne vpliva tako zelo na čas računanja. Testirali smo tudi 10 jedrne Xeone, pa so precej počasnejši v primerjavi s Core procesorji (naši testni Xeoni so imeli nižjo frekvenco od Core-ov).
AMD-ja še nismo testirali, bi ga pa bilo fino preizkusiti, kako deluje v primerjavi z najhitrešimi Inteli.
MrStein ::
Ja, odprtokodni xflr5 sem tako dolgo mrcvaril in gnjavil avtorja, da je naredil rewrite in zaprl kodo :D Sedaj je to flow5, pretežno uporablja intel mkl in je na kritičnih mestih 30-50x hitrejši.
Open sourci fana... fani te sigurno ljubijo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Analize so načeloma že kar lepo paralelizirane. CAD pa je precej težji za paralelizacijo. Večina sodobnih CAD programov (modelirnikov) je zasnovanih na parametriziranih gradnikih (parametric, feature based), malokje pa danes povdarjajo, da so ti programi tudi "history based", vrstni red gradnikov in njihovega posodabljanja je pomemben. Zadeve so zgrajene tako, da se model začne s prvim gradnikom, nato sledi drugi, ki je referenciran na prvega in tako naprej. Kot da bi gledal trak na turingovem stroju. To pa pomeni, da sprememba zgodnejšega gradnika v drevesu načeloma vpliva na vse naslednje. Seveda pri modelih prihaja do vejanja gradnikov. Od vejanja naprej se lahko zadevo obdeluješ vzporedno, prej pa zelo težko.
To sem opazoval pri Creo-tu, kjer je med modeliranjem kosa v glavnem dela samo eno jedro. Več se jih zgane samo pri spreminjanju sestavov, ker se da več sestavnih delov lažje vzporedno posodabljati (spet odvisno od referenciranja in zgodovine). Ko pa zaženem analizo polnjenja plastičnega kosa, pa se zgane vseh osem jeder, aktivnost na vseh skoči na okoli 90% in tam ostane, dokler analiza ni zaključena.
Lp
Jože
Analize so načeloma že kar lepo paralelizirane. CAD pa je precej težji za paralelizacijo. Večina sodobnih CAD programov (modelirnikov) je zasnovanih na parametriziranih gradnikih (parametric, feature based), malokje pa danes povdarjajo, da so ti programi tudi "history based", vrstni red gradnikov in njihovega posodabljanja je pomemben. Zadeve so zgrajene tako, da se model začne s prvim gradnikom, nato sledi drugi, ki je referenciran na prvega in tako naprej. Kot da bi gledal trak na turingovem stroju. To pa pomeni, da sprememba zgodnejšega gradnika v drevesu načeloma vpliva na vse naslednje. Seveda pri modelih prihaja do vejanja gradnikov. Od vejanja naprej se lahko zadevo obdeluješ vzporedno, prej pa zelo težko.
To sem opazoval pri Creo-tu, kjer je med modeliranjem kosa v glavnem dela samo eno jedro. Več se jih zgane samo pri spreminjanju sestavov, ker se da več sestavnih delov lažje vzporedno posodabljati (spet odvisno od referenciranja in zgodovine). Ko pa zaženem analizo polnjenja plastičnega kosa, pa se zgane vseh osem jeder, aktivnost na vseh skoči na okoli 90% in tam ostane, dokler analiza ni zaključena.
Lp
Jože
pegasus ::
Barbarpapa2 je izjavil:
Kot da bi gledal trak na turingovem stroju.Kar si opisal, drži, a fizika nam s trenutno tehnologijo omejuje bistven napredek v hitrosti. Tako da bo za naslednje korake v hitrosti potrebno začeti razmišljati drugače. Mogoče bo za to treba storiti tudi kak korak nazaj.
pkrzic ::
.Barbarpapa2 je izjavil:
Kot da bi gledal trak na turingovem stroju.Kar si opisal, drži, a fizika nam s trenutno tehnologijo omejuje bistven napredek v hitrosti. Tako da bo za naslednje korake v hitrosti potrebno začeti razmišljati drugače. Mogoče bo za to treba storiti tudi kak korak nazaj.
Se strinjam. Na mojem CAM področju imam občutek, da bi kaka umetna inteligenca bila sposobna proizvesti kak pameten rezultat. To bi bil potem pravi preskok.
Ker drugače proizvajalci CAM softwre žvečijo ene in iste algoritme že 30+ let.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | AMD za prihodnje leto napovedal 64-jedrni Threadripper 3990XOddelek: Novice / Procesorji | 5916 (4471) | Maxtor2000 |
| » | Računalnik za 3D modeliranjeOddelek: Kaj kupiti | 3232 (2770) | m0LN4r |
| » | AMD uradno izdal 32-jedrni procesor Ryzen ThreadripperOddelek: Novice / Procesorji | 8931 (6492) | Jst |
| » | Zmogljiva delovna postaja (strani: 1 2 )Oddelek: Kaj kupiti | 7392 (4858) | špela113 |