vir: Financial Times
Lansko poletje so v Facebooku med finančniki povzročil vihar z najavo libre, po kmečko Facebookove kriptovalute, podrobneje rečeno pa na blockchainu zasnovanega sredstva za plačevanje širom sveta. Zuckerberg in druščina so skušali svojo denarno platformo na vse načine vsaj na videz ločiti od socialnega omrežja, ki ima zaradi afer vse slabši sloves; tako so denimo nadzor nad libro poverili konzorciju Libra Association s sedežem v Švici, kjer se je sprva trlo velikih finančnih imen, kot so Visa, Mastercard in PayPal. Toda to projekta ni obvarovalo pred gnevom svetovne politike in uveljavljenih finančnih ustanov. Vlade in banke so predvsem zaradi strahu, da nad novo valuto ne bi bilo mogoče imeti dovolj nadzora in bi s tem kršila mnogo obstoječih pravil, libri odločno rekle ne. Vrhunec odpora je Zuckerberg sam občutil konec lanskega oktobra, ko so ga v Predstavniškem domu ameriškega Kongresa na zaslišanju pošteno privili. Prav tako lansko jesen je zaradi kolobocije konzorcij pričel spektakularno razpadati, saj ga je zapustila večina najvidnejših imen.
Snovalci platforme Libra so bili primorani vnovič sesti za mizo in projekt pošteno prevetriti. Rezultat lahko sedaj beremo v novi beli knjigi Libre 2.0, ki pa bo srdite privržence kripto-kovancev bržkone pustila jako hladne. Ideal svobodne globalne kriptovalute, ki so ga nekateri celo opevali kot naslednika bitcoina, je namreč stvar zgodovine. Libra 2.0 je odslej mišljena kot platforma z množico digitalnih valut, ki bodo zavoljo stabilnosti vsaka vezana na svojo fiat valuto - se pravi libra dolar, libra evro, libra jen ipd. Še vedno bo sicer obstajala tudi "krovna" libra, toda to pot kot digitalni kompozit vseh ostalih liber, ki bo uporabljan v prvi vrsti kot menjalno sredstvo. Takšna rešitev se predvsem dobrika centralnim bankam, saj bi bilo mogoče vanjo hitro vdelati njihove lastne digitalne kovance (central bank digital currencies ali CBDCs), ko bodo ti na voljo.
Platforma bo tudi precej bolj zaprta, kot je bilo predvideno. Sanje o javni (permissionless) kriptovaluti se prav tako poslavljajo, saj bodo blockchaini zasebni (permissioned) in strogo nadzorovani. Čeprav gre načeloma še vedno za distribuirano računanje verig blokov, pa bodo lahko sodelovali zgolj dobro overjetni akterji, zaradi česar bo denar sledljiv, s čimer naj bi preprečili, da bi svoje denarnice primaknili tihotapci, teroristi in drugi cefizlji. Tako se libra kot valuta preobraža v Libro kot platformo za digitalno plačevanje, oziroma nekakšen PayPal na blockchainih in v Facebookovi režiji. Kar morda ni tako zgrešeno, kajti iz konzorcija dokaj odkrito sporočajo, da bodo zajahali val spletnega plačevanja, ki ga je sprožila pandemija bolezni covid-19.
Seveda tudi opisana prenova ni zagotovilo, da bo projekt dejansko uspel in v prihodnjih mesecih čaka ljudi v Libra Associationu veliko zahtevnega dela. Kljub izzivu pa še vedno upajo, da bo platforma nared do konca tega leta. In bo po vsem direndaju v bistvu samo sredstvo za enostavnejše plačevanje pod Zuckerbergovim budnim očesom - kar je, vsem visokoletečim napovedim navzlic - verjetno bil cilj že od vsega začetka.
) se ni veselil libre.