Slo-Tech - Upravljavec znamenitega radioteleskopa Arecibo v Portoroku, ameriška National Science Foundation, je sporočila, da poškodovanega objekta ne bodo obnavljali. Radioteleskop, ki je več kot 57 let navdihoval generacije bodočih astronomov, ter bil do leta 2016 tudi največji na svetu, bodo zaprli in razstavili.

Težave so se začele poleti, ko je ena izmed jeklenic, ki nad teleskopskim krožnikom drži 900 ton težko platformo, popustila. Pred dobrim tednom dni je popustila še druga jeklenica na istem stebru, kar je ogrozilo celoten objekt. Preostale jeklenice, za katere je nadaljnja preiskava pokazala, da so tudi v zelo slabem stanju, so namreč nosile še več teže, zato se je povečala možnost, da popustijo tudi te. V tem primeru bi platforma zgrmela 160 metrov niže, kar bi verjetno uničilo ali vsaj hudo poškodovalo 305-metrski krožnik.

Inženirji so cel teden preverjali, ali je možno radioteleskop sanirati. Izkazalo se je, da je možnost za katastrofalno zrušitev previsoka, zato bi bilo delo...

NationalGeographic - Avgusta smo poročali, da je slavni radioteleskop Arecibo močno poškodovan zaradi jeklenice, ki se je izpela iz ležišča. Ko se je 10. avgusta snela, je padla na krožnik, kjer je povzročila 30 metrov veliko luknjo. Še preden so poškodbe uspeli popraviti, se je 6. novembra letos strgala še glavna jeklenica (ta se je dejansko pretrgala). Tudi ta je zgrmela na krožnik, ga dodatno poškodovala in destabilizirala celotno strukturo. Inženirji sedaj ugotavljajo, kako zagotoviti statično varnost objekta, do katerega je zaradi varnosti dostop sedaj prepovedan.

Razlogi za popustitev glavne jeklenice še niso znani. Strokovnjaki predvidevajo, da je popustila zaradi preobremenitve, saj je od avgusta nosila več teže kot dotlej. Direktor Francisco Cordova je dejal, da ob incidentu nihče ni bil poškodovan. Popravila, ki so že potekala, so začasno prekinili, da ugotovijo, kako zagotoviti varnost ekipe. Sedaj je namreč zelo povečana nevarnost, da popusti še katera izmed preostalih treh glavnih...

Nature - Raziskovalci so z opazovanjem magnetarja v naši galaksiji potrdili tezo, da so te mlade hipermagnetne nevtronske zvezde viri vsaj nekaterih hitrih radijskih izbruhov, ki že dobrih ducat let begajo astronome in astrofizike.

Leta 2007 so ameriški astrofiziki v šest let starih meritvah avstralskega radijskega teleskopa Parks razbrali dotlej neznan fenomen: močan in zelo kratkotrajen radijski blišč dolžine nekaj milisekund. Rodila se je kategorija hitrih radijskih izbruhov FRB (fast radio burst), ki je hitro postala ena poglavitnih ugank sodobnega opazovanja vesolja. Zaradi ponavljajoče se in izjemno usmerjene narave nekaterih takšnih dogodkov so se na primer pojavile tudi hipoteze, da gre za komunikacijsko metodo tujskih civilizacij. Toda bolj prizemljeni raziskovalci so imeli že spočetka za enega glavnih osumljencev nevtronske zvezde. Medtem ko so nekateri blišči enkratne narave in verjetno posledica katastrofičnih dogodkov, kot so supernove ali trki večjih nebesnih teles, pa jih...

Slo-Tech - Vrsto let največji in še vedno najbolj znan radioteleskop na svetu Arecibo je v začetku tedna utrpel hude poškodbe, ker je popustila ena izmed jeklenic, ki napenjajo konstrukcijo. Jeklenica, ki podpira platformo nad glavnim krožnikom, se je 10. avgusta zjutraj pretrgala, zato je zgrmela na krožnik. Tam sedaj zija 30 metrov velika luknja, kar je najhujša poškodba radioteleskopa doslej. Direktor observatorija Francisco Cordova je dejal, da še ni znano, zakaj je jeklenica popustila. Trudijo se, da bi teleskop čim prej popravili, a do nadaljnjega ne bo obratoval.

Radioteleskop Arecibo so zgradili leta 1963 v istoimenskem mestu v Portoriku. Do leta 2016, ko je Kitajska zgradila teleskop s 500-metrskim krožnikom, je bil Arecibo s 305 metri največji na svetu. Status ikone popkulture si je pridobil s pojavljanjem v več filmih in predvsem s programom iskanja radijskih signalov izvenzemeljske inteligence (SETI), ki je tekel od leta 1999 do letos. Doslej je bil radioteleskop že večkrat...

Nature - Kitajski radioteleskop FAST s kar petsto metrov veliko anteno je uspešno prestal triletno preizkušanje in bo prihodnji mesec naposled odprt za znanstvenike z vsega sveta.

Radijski teleskopi - se pravi, senzorji, ki zaznavajo radijske valove - so še vedno naše poglavitno okno v tiste bolj oddaljene globine vesolja. Poznamo dva osnovna načina za surovo jačanje njihovih zmogljivosti na Zemlji. Pri prvem antene povezujemo v velika omrežja, da dobimo observatorije, kakršen je na primer Atacama Large Millimeter Array (ALMA). Med seboj je mogoče povezati tudi observatorije na različnih koncih planeta, kar so nedavno uporabili za prvi "posnetek" črne luknje. Na ta način se prvenstveno poveča ločljivost opazovanja. Druga, tehnično zahtevnejša možnost, je širjenje krožnika, ki lovi signale. Tu je bil doslej prvak sloviti portoriški teleskop Arecibo s premerom tristotih metrov, ki pa mora sedaj predati štafeto, kajti v odročnem delu jugozahodne kitajske province Gvidžou so se končala...

Nature - Ameriška Nacionalna znanstvena fundacija in njena britanska vrstnica sta zagotovili potrebnih 35 milijonov ameriških dolarjev za nadgradnjo gravitacijskih observatorijev projekta LIGO na verzijo Advanced LIGO+, s katero naj bi zmogli zaznati po več gravitacijskih dogodkov na dan.

Projekt opazovanja gravitacijskih valov LIGO je leta 2015 spisal zgodovino s prvo potrjeno zaznavo takšnih valov - motenj v prostor-času, ki odpirajo novo polje opazovanja pojavov v vesolju. Po domače povedano: če so teleskopi naše oči, potem so gravitacijski senzorji naš sluh. Observatorija v Louisiani in Washingtonu sestavlja gigantski optični interferometer s po dvema štirikilometrskima "rokama" na vsaki od lokacij. Odkritje je prišlo šele...

Slo-Tech - Druga vesoljska novica danes pa prihaja iz Kitajske, kjer so dokončali gradnjo največjega teleskopa na svetu z imenom FAST (Five-hundred-meter Aperture Spherical Telescope), ki stoji v provinci Guidžou. Kot pove ime, ima teleskop premer 500 metrov, zato so ga Kitajci vgradili kar med gorsko pobočje in kraško kotanjo. S tem se s prestola poslavlja slavni teleskop Arecibo v Portoriku s premerom 300 metrov, ki ga poznamo tudi po projektu iskanja vesoljcev SETI@home.

Gradnja največjega teleskopa na svetu je trajala več kot 20 let, če jo štejemo od zasnove projekta in iskanja lokacije do začetka delovanja, ki bo septembra, in stala 180 milijonov dolarjev. Končno lokacijo so izbrali zaradi...

Slo-Tech - Te dni je začel polno delovanje teleskop ALMA (Atacama Large Milimeter/sub-millimeter Array), ki so ga zgradili na planoti Chajnantor v čilski puščavi Atacama na nadmorski višini 5000 metrov. Uradna otvoritvena slovesnost je bila v sredo. Teleskop sestoji iz 66 radioteleskopov s premerom krožnika sedem ali dvanajst metrov, ki so postavljeni vsaksebi do največ 16 kilometrov, večinoma pa manj. Atacama je bila izbrana kot idealno mesto za tovrstna opazovanja vesolja, saj je na nadmorski višini 5000 metrov nad teleskopi le polovica atmosfere. Glavno prednost pa predstavlja izjemno suho podnebje, saj vlaga moti opazovanja v milimetrskem in podmilimetrskem spektru, ker tam...

Slo-Tech - Nova Gorica je pred kratkim postala bogatejša za novo pridobitev - amaterskim astronomskim observatorijem Voglarji, ki je v lasti lokalnega astronomskega društva Teleskop in ki predstavlja pomembno pridobitev za nadaljnje širjenje astronomije na Primorskem. Observatorij je velik 5,3 x 3,3 metre in se nahaja na 784 m nadmorske višine, severozahodno od Nove Gorice v Trnovskem gozdu, njegova vrtljiva kupola pa ima premer 2,3 metra, observatorij pa je seveda opremljen tudi s teleskopom, kot se za astronomske observatorije spodobi. V njem domuje računalniško podprt teleskop Meade 10" f/10 LX200. Astronomsko društvo Teleskop obljublja tudi dneve odprtih vrat, več o dogajanju pa bo objavljeno na njihovi spletni strani.

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!