Beresheet bo na Mesec pripotoval čez šest tednov, v vmesnem času pa bo krožil v čedalje višjih orbitah. SpaceX-ova raketa je sodno poslala v eliptično orbito z apogejem na višini 60.000 kilometrov, od tam pa moramo do Meseca sami. Do Lune je približno šestkrat dlje. Kako so videti takšne transferne orbite, so prikazali v videoposnetku. V principu gre ujetje, saj bo Beresheet ob pravem času na pravem mestu, da ga bo ujela Mesečeva gravitacija. Tak polet je zelo varčen, a zelo počasen. Doslej so na Mesecu pristali le ZDA, Rusija in Kitajska, 11. aprila pa se jim bo očitno pridružil še Izrael.
Beresheet ni znanstveni, temveč inženirski in nacionalni projekt. To pomeni, da se od sonde na nadejamo kakšnih posebej novih spoznanj, temveč je namen Izrael vpisati na seznam lunarnih držav in spodbuditi zanimanje za vesolje v državi. Na sondi je tako en sam znanstveni instrument, in sicer merilnik magnetnega polja. Na Mesecu ni globalnega magnetnega polja, ker je jedro neaktivno, a vseeno najdemo lokalne anomalije. Z laserskim retroflektorjem bodo zelo natančno določili položaj sonde, za komunikacijo pa bodo uporabili NASIN Deep Space Network. Sonda sicer meri 1,5 x 2 metra.
Ker so Beresheet razvili, financirali in izstrelili zasebni vlagatelji, govorimo o prvi zasebni misiji. Sicer pa na Mesecu pogosto pristajajo izdelki iz zasebnega sektorja, saj NASA in druge agencije velikokrat naročajo opremo v zasebnem sektorju. Navsezadnje je tudi Apolla gradil predhodnik Boeinga, a gre v teh primerih za državno financiranje in načrtovanje. Misija Beresheet je stala okrog 90 milijonov dolarjev, kar je bistveno manj od ostalih misij na Mesec. Nedavna Kitajska misija je bila na primer dvakrat dražja.
