Slo-Tech - Preživeli smo še en črni petek, ki je ponovno postregel z rekordno prodajo prek spleta. V primerjavi z lanskim letom so samo v ZDA letos prodali za 23 odstotkov več, in sicer so spletni trgovci zbrali 6,2 milijarde dolarjev. Tretjino tega zneska so ljudje zapravili z nakupi s pametnih mobilnih naprav (torej telefonov). Pričakujejo, da bo jutri izplen še večji, saj so prodajalci za črnim petkom izumili še kiberponedeljek. Ocenjujejo, da bo prodaja dosegla osem milijard dolarjev.
Kupci verjamejo, da so na črni petek deležni visokih popustov, zaradi česar naj bi bili njihovi nakupi racionalnejši. V Adobe Analytics ugotavljajo, da so bile letos na črni petek cene v povprečju enake kakor dan pred tem. Nemci so naredili izčrpnejšo analizo, ki res kaže, da črni petek v večini primerov ni najugodnejši trenutek za nakupovanje. Nekateri izdelki so tedaj res zelo poceni: telefoni, konzole, avtomobilska oprema, izdelki za gospodinjstvo in osebno nego ter športni rekviziti, drugi pa ne. Strojna oprema in fotoaparati niso nič cenejši.
Primerjali so podatke iz let 2016 in 2017. Na Preisvergleich so primerjali cene različne izdelkov v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem in v Veliki Britaniji. Obakrat so preiskovali drugo polovico leta. Njihove ugotovitve so takšne. Računalniška oprema se ceni že pred črnim petkom in je najugodnejša oktobra, potem pa se draži do novega leta. Televizorji, fotoaparati in videooprema so ugodni tik pred črnim petkom ali na ta dan, cene pa tudi v nadaljevanju leta ostanejo nizke. Telefone se splača kupiti na črni petek. Avtomobilska oprema je na črni petek ugodna, potem pa malo manj.
Opozoriti je treba, da so primerjali le dogajanje v drugi polovici let 2016 in 2017 ter dosedanje letošnje razmere. Izdelkov je sicer veliko, zato so povprečja verodostojna, treba pa je upoštevati, da lahko dogodki v posameznem letu pošteno zanihajo rezultate. Spomnimo, da so na primer lani cene grafičnih kartic podivjale zaradi kriptovalut, letos pa so SSD-ji neverjetno poceni. A splošna ugotovitev velja - ni samoumevno, da so stvari najcenejše na črni petek. Minimumi so razmazani na več dni, včasih tudi premaknjeni.
Vse akcije in popusti so lahko nateg. Karkoli kupuješ moraš spremljati ceno nekaj časa preden kupiš, le tako vidiš ali je X % popusta dejansko res ugodno.
Doing nothing is very hard to do... you never know when you're finished.
Se mi zdi da je to način za nategniti impulse kupce, saj kdor nekaj časa razmišlja o nakupu, pozna tudi cene in mu je jasno, da ga na glupi petek nategujejo.
Seveda ni samoumevno, da so stvari najcenejše ravno tisti dan, ampak racionalen potrošnik bo najbrž spremljal izdelke, ki ga zanimajo in utegnejo biti cenejši in jih v primeru ugodne cene kupil.
Synology 918+ npr. je bil na nemškem amazonu v petek 20% cenejši in z (delno) zastonj poštnino, prihranek je bil €120.
Trgovci z oblačili so imeli še precej večje popuste, yoox npr. celo 50% in free shipping na že itak relativno ugodne cene, tako da so bile odlične Boglioli in Aspesi srajce po €30 ali €40, kvalitetni volneni zimski plašči €100-150, top zimski škornji, ki so sicer €250, so bili z vsemi popusti €100, tako ugodnih cen vsaj sam še nisem videl, v bistvu bi se splačalo vso zimsko opremo prenavljati na ta dan.
To ne drži, Synology 918+ je bil že prej najcenejši na nemškem amazonu s €540 (pri nas ga je imel najceneje Senetic za €568 + €22 poštnine) in tista cena na amazonu je vsaj kak mesec variirala samo za euro ali dva,
Enako velja za druge izdelke, ki jih omenjam. Morda utegne biti drugače pri vendorjih ženskih izdelkov, ker so dame bolj impulzivni shopperji in redko strukturirano spremljajo cene.
Prej dvignejo potem pa začasno spustijo, pa je cena enaka kot prej.
Sploh baje so se streljali po trgovini in napadli z nožem, tako da...
Da i ne. Preden klikneš, klikneš na : https://geizhals.at/ ali https://www.preisjaeger.at/ Dobiš kompletno zgodovino cene izdelka.. Do neke mere. Kar pa sem opazil in je bilo enako kot lansko leto za mobitele. Zjutraj je bil full pocen z gratis bluetooth slušalkami, potem ko se je začel naval je cena zrasla za cca 40€. Recimo poleg mobitela, sem kupil tudi tale monitor : https://geizhals.at/samsung-u28e850r-lu... cena na amazonu je bila 264€. Prišparal sem 60€. Imel si tudi ogromno razprodajo pametnih ur. Da sem pa videl tudi stvari i so bile enako drage , ali sploh niso bile v akciji. kot kobo bralnik, in kaj podobnega.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Se mi zdi da je to način za nategniti impulse kupce, saj kdor nekaj časa razmišlja o nakupu, pozna tudi cene in mu je jasno, da ga na glupi petek nategujejo.
Glej, ni ravno tako. Recimo izdelek x je slo 69,90EUR, redna cena. V akciji je 39,90. Crni petek akcija 34,90.
Isti izdelek je redna cena v aut 39,90. Na dan črnega petka je 27,90.
Kje je tu nateg?
Se pa skozi podan primer vidi vsa požrtost slovenskih prodajalcev in njihovo razmišljanje, kako bi radi na kratek rok zaslužili goro denarja, obenem pa jočejo, da niso konkurenčni na evropskem trgu.
Se mi zdi da je to način za nategniti impulse kupce, saj kdor nekaj časa razmišlja o nakupu, pozna tudi cene in mu je jasno, da ga na glupi petek nategujejo.
No, jaz čakam določene izdelke celo pol leta in spremljam njihovo ceno na dnevni bazi in tvoje debilizme z lahkoto ovržem. Kaj zdaj, boš še nabijal bedarije iz riti?
Dejstvo je, da si trgovci v minus ne grejo. (mogoče le pri redkih reklamnih artiklih, da ovce privabijo).
Tudi 1 cent ne gredo v minus, verjemi.
Meni so tile black friday/jesenski/spomladanski/poletni/zimski/božični/predbožični/predsezonski/rojstnodnevni/jubilejni/velikonočni/prvomajski/posezonski/... popusti samo potrdilo, kako kupce preostanek (mali preostanek) leta lupijo. Je pa hecno spremljati črede.
Ni nateg, je zgolj motivacija potrošnika. Prodajaš 10%-20% ceneje. Mesec ali raje dva pred akcijami, dvigneš ceno za 30% in na artikel napišeš super ugodno, 10% ceneje. Ko pride črni petek, prečrtaš ceno in napišeš 30% ceneje. Žalost, toda resnično.
1. Največji slovenski trgovec (nasploh, ne online). Gume sem gledal že par dni in so bile recimo 61 eur kos. V petek je prišel "black friday" popust 10%. Ko sem šel gledat ponovno iste gume (bookmarkana stran izdelka), je bila cena 67 eur. S popustom prideš na 61 eur, torej prvotno ceno.
2. Konzola Xbox One S. Že skoraj eno leto gledam te konzole, čakal pa sem edino da pride FH4 in kupim skupaj. Pri nas pride taka kombinacija 300 eur oziroma v nekih akcija cca 240-250 eur. Mediamarkt (avtstrijski) je imel včeraj zadevo za 166 eur. Gre se za 1TB verzijo in polno izvedbo igre Forza Horizon 4. To je zame prava "Black Friday" ponudba, ne pa tale naša nategunska revščina.
Se mi zdi da je to način za nategniti impulse kupce, saj kdor nekaj časa razmišlja o nakupu, pozna tudi cene in mu je jasno, da ga na glupi petek nategujejo.
Glej, ni ravno tako. Recimo izdelek x je slo 69,90EUR, redna cena. V akciji je 39,90. Crni petek akcija 34,90.
Isti izdelek je redna cena v aut 39,90. Na dan črnega petka je 27,90.
Kje je tu nateg?
Se pa skozi podan primer vidi vsa požrtost slovenskih prodajalcev in njihovo razmišljanje, kako bi radi na kratek rok zaslužili goro denarja, obenem pa jočejo, da niso konkurenčni na evropskem trgu.
Prej dvignejo potem pa začasno spustijo, pa je cena enaka kot prej.
Sploh baje so se streljali po trgovini in napadli z nožem, tako da...
Tipičen troll.
Admin naj te pobriše.
Glej, ni ravno tako. Sem spremljal, konkretno sušilne stroje. Najmanj tri mesece. V ožji izbor sem dal tri. Tisti, ki mi je bil najbolj všeč je bila Redna cena 650€. V akciji 500€. Cene so se spreminjale od trgovine do trgovine tam za cca 50€ iz dneva v dan. Spremljal sem trgovine kot so Big Bang, Merkur, Merkator Teh., Mimovrste, enaA, ideo, Nakup.net. Najceneje je bil cca mesec dni nazaj 430€. Ta vikend je bil najceneje 450€. To velja za vse modele katere sem spremljal pa še kakšnega zraven. Iz leta v leto je v Sloveniji ta Black Friday večji nateg pa se sploh še v redu ni začel, ker ta "praznik" je v Sloveniji popularen šele par let. Medtem, če greste v Avstrijo, Nemčijo, UK...tam konkretno lahko rečemo temu dnevu ali vikendu Black Friday, Cyber Monday. Pa še kvaliteta predvsem tehnike je na višjem nivoju, kot recimo na Balkanu.
Črni petek se splača za kupce, ker je večinoma cena res nižja in grejo marže v minus. Problem tega petka in dni naprej, da je povsod gužva in imaš občutek da bo konec sveta. Po drugi strani pa se splača tudi za trgovine, čeprav prodajajo z minusom, vejo pa, da bo večina strank kupila še kaj zraven in kako podaljšano garancijo in s tem se pokrije izguba in veča se cash flow.
check out my server -> <a href="http://ircr.info">
Črni petek se splača za kupce, ker je večinoma cena res nižja in grejo marže v minus. Problem tega petka in dni naprej, da je povsod gužva in imaš občutek da bo konec sveta. Po drugi strani pa se splača tudi za trgovine, čeprav prodajajo z minusom, vejo pa, da bo večina strank kupila še kaj zraven in kako podaljšano garancijo in s tem se pokrije izguba in veča se cash flow.
Zakaj bi sploh kupoval v slovenskih trgovinah, če vsi vemo, da je sicer bridka tuja gruda za nakupe cenejša. Zakaj bi karkoli še kupoval v brick & mortar štacunah, kjer je baje še gužva, če je na spletu lažje, ceneje, večja ponudba artiklov, barv, številk, pa še lažje vrneš na netu kupljeno, če ti ni všeč, vsi spletni trgovci ponujajo opcijo vračila brez navajanja razloga in mnogi tudi že plačano poštnino, tako da samo kurir pride in mu daš vrečko v roke.
To, da ljudje kupujejo zaradi nakupovanja, kupovalo naj bi se pa samo tisto, kar se rabi, to je spet čudaško obremenjevanje s tem, kaj počnejo drugi, kaj za vraga nas briga, kaj s svojim denarjem kupuje nekdo drug, meja med kaj rabimo in kaj ne, je pa itak zelo nejasna, dejansko rabimo samo kruh in vodo.
Zakaj bi sploh kupoval v slovenskih trgovinah, če vsi vemo, da je sicer bridka tuja gruda za nakupe cenejša. Zakaj bi karkoli še kupoval v brick & mortar štacunah, kjer je baje še gužva, če je na spletu lažje, ceneje, večja ponudba artiklov, barv, številk, pa še lažje vrneš na netu kupljeno, če ti ni všeč, vsi spletni trgovci ponujajo opcijo vračila brez navajanja razloga in mnogi tudi že plačano poštnino, tako da samo kurir pride in mu daš vrečko v roke.
To, da ljudje kupujejo zaradi nakupovanja, kupovalo naj bi se pa samo tisto, kar se rabi, to je spet čudaško obremenjevanje s tem, kaj počnejo drugi, kaj za vraga nas briga, kaj s svojim denarjem kupuje nekdo drug, meja med kaj rabimo in kaj ne, je pa itak zelo nejasna, dejansko rabimo samo kruh in vodo.
Edini razlog (razen če rabiš nekaj takoj) je preganjanje dolgega časa, ko boljša polovica kupuje obleke in čevlje. Takrat greš pač v Big Bang ali kakšno podobno trgovino...
Tudi boljšo polovico je treba zdresirat, da kupuje na netu, prihrani se čas in denar, ni stresa, sami pozitivni atributi.
Obleko in cevlje pa probava telepatsko?
+1 Točno tako. Potem pa jo desetkrat pošlješ nazaj(tako kot recimo moja, ko je ravnokar naročila puhovko preko spleta), da končno dobiš tako kot ti odgovarja po velikosti in ostalih željah. Cunj se ne kupuje preko spleta! To je dresiranje. Na slikah vse izgleda drugače, lepše...Samo ženskam to dopovedat. Pa še ponudiš se da greta skupaj osebno pogledat(jaz bi šel pa malo po svoje), ne ne ne, saj bo ta prava In to naj bi bili potem pozitivni atributi, ko moraš desetkrat zapakirat in nosit nazaj na pošto.
Tudi boljšo polovico je treba zdresirat, da kupuje na netu, prihrani se čas in denar, ni stresa, sami pozitivni atributi.
Obleko in cevlje pa probava telepatsko?
Najprej se ugotovi kakšne so mere lepše polovice in iz tega izpelje t.i. številke. Različne države uporabljajo različne sisteme, pri nas se je uveljavil sistem 36-45. Običajno so zraven size charti, kjer točno piše kaj pomeni določena številka v cm dolžine stopala, podobno pri oblekah za obseg prsnega koša, pasu..., kar je potem standardizirano na S, M, L, XL... Če ne gre ravno za izjemno atipično morfologijo lepše polovice, ti sistemi funkcionirajo, sicer vzameš pa izdelek v dveh številkah in obdržiš tistega, ki je OK, drugega pa vrneš nazaj. Nekateri vendorji uvajajo celo sistem, da lahko vedno vzameš po več kosov in plačaš šele na koncu, ko si se odločil kaj boš obdržal.
Zakaj bi sploh kupoval v slovenskih trgovinah, če vsi vemo, da je sicer bridka tuja gruda za nakupe cenejša. Zakaj bi karkoli še kupoval v brick & mortar štacunah, kjer je baje še gužva, če je na spletu lažje, ceneje, večja ponudba artiklov, barv, številk, pa še lažje vrneš na netu kupljeno, če ti ni všeč, vsi spletni trgovci ponujajo opcijo vračila brez navajanja razloga in mnogi tudi že plačano poštnino, tako da samo kurir pride in mu daš vrečko v roke.
Stara navada železna srajca. Plus malo našivašizma (tujega nočemo, svojega ne damo...) s ščepcem lokalpatriotizma ("kupuj domače" seveda z obveznim "eh, a lahko brez davka?").
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Dejansko so moški tisti, ki morajo še vedno fizično nekam po vsaj nekatera oblačila, ker za obleko po meri, drugačnih itak nima smisla kupovati, tehnologija še ni zrela, nujen je krojač z očesom in roko in metrom in izkušnjami, samo mere niso dovolj. Najbrž pa nismo daleč od 3D skenerjev na iPhonu, ki bojo naredili 3D model telesa, ki ga bomo poslali krojaču na Tajsko in bojo obleke po meri postale še bolj dostopne.
Zakaj bi sploh kupoval v slovenskih trgovinah, če vsi vemo, da je sicer bridka tuja gruda za nakupe cenejša. Zakaj bi karkoli še kupoval v brick & mortar štacunah, kjer je baje še gužva, če je na spletu lažje, ceneje, večja ponudba artiklov, barv, številk, pa še lažje vrneš na netu kupljeno, če ti ni všeč, vsi spletni trgovci ponujajo opcijo vračila brez navajanja razloga in mnogi tudi že plačano poštnino, tako da samo kurir pride in mu daš vrečko v roke.
Stara navada železna srajca. Plus malo našivašizma (tujega nočemo, svojega ne damo...) s ščepcem lokalpatriotizma ("kupuj domače" seveda z obveznim "eh, a lahko brez davka?").
To bo težko, od slovenske oblačilne in obutvene industrije je ostalo zelo malo, kak doma narejen pancer sem pa tja mogoče še najdeš, sicer je pa itak vse narejeno v tujini.
Tudi boljšo polovico je treba zdresirat, da kupuje na netu, prihrani se čas in denar, ni stresa, sami pozitivni atributi.
Obleko in cevlje pa probava telepatsko?
Najprej se ugotovi kakšne so mere lepše polovice in iz tega izpelje t.i. številke. Različne države uporabljajo različne sisteme, pri nas se je uveljavil sistem 36-45. Običajno so zraven size charti, kjer točno piše kaj pomeni določena številka v cm dolžine stopala, podobno pri oblekah za obseg prsnega koša, pasu..., kar je potem standardizirano na S, M, L, XL... Če ne gre ravno za izjemno atipično morfologijo lepše polovice, ti sistemi funkcionirajo, sicer vzameš pa izdelek v dveh številkah in obdržiš tistega, ki je OK, drugega pa vrneš nazaj. Nekateri vendorji uvajajo celo sistem, da lahko vedno vzameš po več kosov in plačaš šele na koncu, ko si se odločil kaj boš obdržal.
TO si ti zelo lepo pravljico povedal, v resnici pa niti slucajno to ne deluje. Ce narocis cel kup stvari in jih potem, brez pretiranih stroskov, posljes nazaj, pa tud ok.
Se posebaj kunstni so cevlji. To moras obvezno probati pred nakupom. Tista cifra gor al pa dol.
Ne bo držalo, sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje kaj kupil v fizični trgovini, pa kupujem relativno veliko robe, čevlje pač prebereš opombe glede velikosti in bodisi vzameš dve številki, ali pa jih pošlješ v zamenjavo, saj niso v fizični trgovini nič drugačnih velikosti. Če bi tvoje trditve držale, spletni nakupi ne bi tako rapidno naraščali, cel koncept bi bil pod vprašajem, tako se pa cel retail oblek in obutve seli na net.
Ne bo držalo, sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje kaj kupil v fizični trgovini, pa kupujem relativno veliko robe, čevlje pač prebereš opombe glede velikosti in bodisi vzameš dve številki, ali pa jih pošlješ v zamenjavo, saj niso v fizični trgovini nič drugačnih velikosti. Če bi tvoje trditve držale, spletni nakupi ne bi tako rapidno naraščali, cel koncept bi bil pod vprašajem, tako se pa cel retail oblek in obutve seli na net.
Bos moral svoej trditve s cem podkrepiti, ker retail trgovine so polne ljudi. Nekateri pa tudi probajo v trgovini in nato narocijo online.
To, da narocis vec stevilk in probas pa tudi ni v prid tvoji prejsnji pravljici.
Kupovanje oblačil preko interneta? Da bom po slikah presodil ali mi zadeva pristoji ali ne? Da bom ugibal pravo številko? Da bom devet od desetih stvari poslal nazaj? Ne, nikoli ne bom toliko mazohista. Oblačila se kupuje v fizični trgovini. Edina opcija nakupa preko interneta je ta, da v fizični trgovini prej oblečeš določen kos oblačila in potem identičnega naročiš od doma (če je kje slučajno na voljo ceneje).
Vsi te prazniki so ekstra dobiček za trgovce. Pač tu so zmagovalci trgovci, ne pa potrošniki. Kot vedno.
Zakaj slovenski trgovci nimajo nižjih cen? Ker trgovci v tujini kupijo več, imajo večje popuste pri proizvajalcih zaradi tega, posledično tudi več prodajo - večji trg. Ker imamo višji davek (kar ni zanemarljivo), so slovenski trgovci nekonkurenčni, imamo potrebo po lokalizaciji - navodila v slovenščini pač stanejo. Uvoz stane več, saj, če je centralno skladišče v Nemčiji je to za nemškega trgovca ceneje, kot pa za slovenskega. Potem je tu še dodatna zaščita potrošnika, kot je npr. stvarna napaka, kar je unikum v EU. In to mora nekdo plačat.
Zato niti ni čudno, da so cene take, kot so.
Seveda je tudi prednost lokalnega trgovca, hiter servis in popravilo (če je seveda trgovec sposoben in se zavzame za svoje stranke in jim nudi poprodajno podporo). Komunikacija v slovenščini, lokalna telefonska številka ipd. Pač, so prednosti, so slabosti, večina pa itak gleda samo na ceno. Ko pa zagusti, pa kličejo lokalnega trgovca (predstavnika), da jim pomaga, kar je skrajno hinavsko. Obrni se na švabe, če si tako vsemogoč in svetski kupec :)
Aja, pa še to. Švabi ne kupujejo pri nas, mi pa pač kupujemo pri njih. Tako, da ne mi govorit o enotnem trgu, ker to ni.
Črni petek se splača za kupce, ker je večinoma cena res nižja in grejo marže v minus. Problem tega petka in dni naprej, da je povsod gužva in imaš občutek da bo konec sveta. Po drugi strani pa se splača tudi za trgovine, čeprav prodajajo z minusom, vejo pa, da bo večina strank kupila še kaj zraven in kako podaljšano garancijo in s tem se pokrije izguba in veča se cash flow.
Ne, ne grejo. Prodajalec po navadi ne spusti cene na lastno pest, ampak za to zaprosi dobavitelja.
Aja, pa še to. Švabi ne kupujejo pri nas, mi pa pač kupujemo pri njih. Tako, da ne mi govorit o enotnem trgu, ker to ni.
Seveda kupujejo od nas, le tega ne, kar ti od njih.
Ne bo držalo, sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje kaj kupil v fizični trgovini, pa kupujem relativno veliko robe, čevlje pač prebereš opombe glede velikosti in bodisi vzameš dve številki, ali pa jih pošlješ v zamenjavo, saj niso v fizični trgovini nič drugačnih velikosti. Če bi tvoje trditve držale, spletni nakupi ne bi tako rapidno naraščali, cel koncept bi bil pod vprašajem, tako se pa cel retail oblek in obutve seli na net.
Bos moral svoej trditve s cem podkrepiti, ker retail trgovine so polne ljudi. Nekateri pa tudi probajo v trgovini in nato narocijo online.
To, da narocis vec stevilk in probas pa tudi ni v prid tvoji prejsnji pravljici.
Delež oblačil kupljenih na spletu je 27%, glede na stopnjo rasti bo leta 2021 več oblačil prodanih na spletu kot v trgovinah in opeke. https://www.retaildive.com/news/27-of-a...
Tu je velik problem zakonodaje. Po eni strani gredo v ekstreme, da lahko kupec kupi izdelek, ga uporablja par dni in, ko ne rabi več, vrne, brez pojasnila, ter zahteva vračilo denarja. Po drugi strani pa dovoljujejo, da ima trgovec skozi celo leto spletno (beri akcijsko) ceno, pride črni petek in misliš kako je izdelek znižan za 50%. V resnici je znižan le za dodatnih 5% ali še to ne.
Edino logično bi bilo, da je akcijska cena tista, ki je zvišana od cene, ki je najnižja vsaj pol leta ali x dni. Če imaš 350 dni v letu napisano, da je cena znižana za 30%, potem to po zdravi pameti ni znižanje ampak prevara. Res ne vem kako zakonodajalcu ni prišlo to na misel. Take bedarije sprejemajo, to najbolj osnovno stvar pa ne morejo.
Vsi te prazniki so ekstra dobiček za trgovce. Pač tu so zmagovalci trgovci, ne pa potrošniki. Kot vedno.
Zakaj slovenski trgovci nimajo nižjih cen? Ker trgovci v tujini kupijo več, imajo večje popuste pri proizvajalcih zaradi tega, posledično tudi več prodajo - večji trg. Ker imamo višji davek (kar ni zanemarljivo), so slovenski trgovci nekonkurenčni, imamo potrebo po lokalizaciji - navodila v slovenščini pač stanejo. Uvoz stane več, saj, če je centralno skladišče v Nemčiji je to za nemškega trgovca ceneje, kot pa za slovenskega. Potem je tu še dodatna zaščita potrošnika, kot je npr. stvarna napaka, kar je unikum v EU. In to mora nekdo plačat.
Zato niti ni čudno, da so cene take, kot so.
Seveda je tudi prednost lokalnega trgovca, hiter servis in popravilo (če je seveda trgovec sposoben in se zavzame za svoje stranke in jim nudi poprodajno podporo). Komunikacija v slovenščini, lokalna telefonska številka ipd. Pač, so prednosti, so slabosti, večina pa itak gleda samo na ceno. Ko pa zagusti, pa kličejo lokalnega trgovca (predstavnika), da jim pomaga, kar je skrajno hinavsko. Obrni se na švabe, če si tako vsemogoč in svetski kupec :)
Aja, pa še to. Švabi ne kupujejo pri nas, mi pa pač kupujemo pri njih. Tako, da ne mi govorit o enotnem trgu, ker to ni.
Uveljavljanje stvarne napake ni naš unikum, kje si pa to slišal?
Under EU rules, a trader must repair, replace, reduce the price or give you a refund if goods you bought turn out to be faulty or do not look or work as advertised.
Zakaj so cene pri nas toliko višje, težko reči, nekateri davki so sicer višji, najemnine prostorov in cena delovne sile je pa precej nižja, prej bi pričakoval nižje cene, morda ni dovolj konkurence.
), ne ne ne, saj bo ta prava
