Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.
Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče napovedati. Glede na inklinacijo orbite bo to med 42,8 stopinjami severno in 42,8 stopinjami južno, najverjetnejši pa sta prav skrajni vrednosti. V ESA ocenjujejo, da je verjetnost, da bi zadela kakšnega človeka, zanemarljiva - 10-milijonkrat manjša od verjetnosti za udar strele.
Kitajska je s Tiangongom 1 preizkušala sisteme za orbitalne manevre in srečanja, spojitve ter zagotavljanje življenjskih pogojev, ki so nujni za postavitev večje vesoljske postaje. Tiangong 2 so v vesolje poslali septembra 2016 in lahko nastani dva človeka.
Da bo Tiangong 1 padel, ni nič neobičajnega. Taka je običajna usoda vesoljskih postaj, saj je tudi na višinah 300-400 kilometrov atmosfere še dovolj, da je treba redno dvigovati orbito s potisniki. Tiangong 1 je svoje delovanje uradno zaključil leta 2015. Kasneje bi jo kontrolirano usmerili proti južnemu Pacifiku, podobno kot je ESA storila s tovornimi plovili ATV v letih 2008-2015. Toda Tiangong 1 je leta 2016 odpovedal poslušnost, tako da so morali počakati na naraven padec. Od tedaj Tiangong 1 spremljajo vse večje vesoljske agencije, vodilna pa je ESA. Približno mesto padca bodo lahko napovedali zgolj kakšen dan pred padcem, a zelo približno. Še nekaj ur pred padcem bo natančnost napovedi samo tisoč kilometrov.
"Znali zračunati" ... dajte se nehat delat neumne in se izražat, kot da je to računski problem ... ni. To je problem modeliranja, saj je v modelu preveč neznank, da bi lahko dal natančen odgovor.
Ne gre se samo za razpad na več kosov. Trenutno je satelit še v enem kosu, je kompleksne oblike, vedno hitreje pa izgublja na hitrosti in višini. Po modelih še ne vedo niti tega, na katero polovico zemlje bo satelit padel. Model ni točen.
Ko satelit enkrat "zaorje" v atmosfero, ga bo na hitro upočasnilo, sile bodo nevzdržne in satelit bo razpadel in se deloma skuril. Od tega, koliko ga bo ostalo, kako bo mahal in se vrtel ter kakšno bo takrat tam vreme, je odvisno, ali bo zavil 500km severneje ali južneje. Model ni natančen.
Model s časom postaja vedno bolj točen, nenatančen pa bo ostalo do nekaj minut pred trkom. Se pravi bomo verjetno kakšen dan/nekaj ur prej vedeli le, v katero regijo bo padel.
udirač => uni. dipl. inž. rač.
::
Za vsak slučaj na prostem nosite zaščitne čelade in čevlje s kapico.
Upam, da na vrt. Ker se mi res ne da lopátiti zemlje to pomlad. Pa še zaslužu bi mogoče kj, če bi lahko po delih prodal potem. Ali bi moral potem plačevati tudi letno dajatev za neregistrirano vozilo/plovilo?
A že ni padel Tiangong s Sandro Bullock dol (Gravity) ..... come to meeeee ! pa ne ''Taka je običajna usoda vesoljskih postaj, saj je tudi na višinah 300-400 kilometrov atmosfere še dovolj, '' ..... ampak GRAVITACIJE
Zaradi gravitacije sateliti "padajo" nazaj Zemljo, a potujejo prehitro, Zemljo "zgrešijo" in se okoli Zemlje le vrtijo. Zaradi atmosfere pa se sateliti upočasnujejo, kar privede do tega, da Zemlje ne zgrešijo več, potem pa zaradi gravitacije enkrat za vselej padejo nazaj na Zemljo.
Luno prav tako privlači Zemljina gravitacija, pa vendar ne pade na Zemljo. Ravno nasprotno - Luna se od Zemlje ščasoma oddaljuje.
Zaradi gravitacije sateliti "padajo" nazaj Zemljo, a potujejo prehitro, Zemljo "zgrešijo" in se okoli Zemlje le vrtijo. Zaradi atmosfere pa se sateliti upočasnujejo, kar privede do tega, da Zemlje ne zgrešijo več, potem pa zaradi gravitacije enkrat za vselej padejo nazaj na Zemljo.
Luno prav tako privlači Zemljina gravitacija, pa vendar ne pade na Zemljo. Ravno nasprotno - Luna se od Zemlje ščasoma oddaljuje.
Mogoče sprašujem bedarije, ampak a je kakšna šansa, da mi to vidimo, kot nek utrinek. Sicer grem spat, ampak a se splača narediti budilko čez uro in pol?
Sicer ni povezano ampak pred parimi minutami viden "utrinek" iz smeri NM proti Šentjerneju, barva podobna gorečemu magneziju in padec pod kotom cca 70 stopinj iz smeri sever proti jugu.
Sicer ni povezano ampak pred parimi minutami viden "utrinek" iz smeri NM proti Šentjerneju, barva podobna gorečemu magneziju in padec pod kotom cca 70 stopinj iz smeri sever proti jugu.
Včeraj tam okoli pol devetih zvečer sem tudi jaz to uspel videt.
