Slo-Tech - Že od nekdaj se zaslužek od aplikacij v spletni trgovini med Applom in razvijalci deli v razmerju 30 proti 70, kar občasno sproži polemike piscev aplikacij. Medtem ko Apple žanje rekordne dobičke, številni pisci aplikacij ugotavljajo, da s temi dohodki ne morejo shajati in vzdrževati aplikacij. Zato je dobrodošla Applova napoved, da bodo model malenkost spremenili v prid piscev aplikacij.
Od aplikacij v štirih spletnih trgovinah (iPhone/iPad, Watch, Mac, TV) Apple in pisci služijo na dva načina: ob enkratnih nakupih ali s periodičnimi nakupi (npr. naročnino ali nakupi v aplikacijami, t.i. in-app purchases). Applov podpredsednik Phil Schiller, ki je zadolžen za trženje, je v intervjuju za The Verge povedal, da se obeta sprememba. Od naročnikov, ki bodo aplikaciji zvesti več kot 12 mesecev, se bodo po tem času prihodki delili v razmerju 85 : 15. Apple si bo torej odrezal pol manjšo pogačo.
To pa predstavlja pomembno spremembo, saj bo pisce aplikacij vzpodbudila k drugačnemu modelu trženja. Sedaj bo namreč privlačnejši postal naročniški model, kjer aplikacije ne bi kupili enkrat, temveč bi jo imeli v najemu za kakšen dolar ali manj mesečno. Pri igrah, ki predstavljajo 75 odstotkov vseh prihodkov od aplikacij, to niti ne bo tako velika razlika, saj je tam že sedaj razširjen način nakupov dodatnih dobrin v igrah. Bodo pa morali pisci poskrbeti, da bodo ljudje igri ostali zvesti več kot leto dni. Razvijalci spremembo večinoma pozdravljajo, saj si vsi skupaj želijo prehoda k naročniškemu modelu.
Odzval se je tudi Google, ki je napovedal eno razdelitev prihodkov. Niso povedali, kdaj točno se bo to zgodilo, so pa poudarili, da ne bodo terjali 12-mesečne naročnine, temveč bo nižja provizija začela veljati takoj in za vse naročnine (ne pa za enkratne nakupe).
>kjer aplikacije ne bi kupili enkrat, temveč bi jo imeli v najemu za kakšen dolar ali manj mesečno
Naročniški model, pri kateri računaš manj kot 10$ mesečno / naročnika, je nesmiseln. Žvečilni stane 2 ali 3$. Nato ga prežvečiš in izpljuneš ven. Zaračunavajte poštene cene.
Naročniški model, pri kateri računaš manj kot 10$ mesečno / naročnika, je nesmiseln. Žvečilni stane 2 ali 3$. Nato ga prežvečiš in izpljuneš ven. Zaračunavajte poštene cene.
Če pogledaš iz strani naročnika/stranke: Z nameščeno aplikacijo ponavadi ne uživa toliko, da bi zanjo bil pripravljen zapraviti 10$, kaj šele 10$ mesečno. Teh 10$ mesečno je 120$ letno! Kaj je vredno take količine denarja? Samo za primer: že za navigacijo bo redko kdo plačal toliko, pa je to aplikacija, ki dejansko marsikomu marsikdaj olajša/odpravi problem (brezskrbno usmerjanje do neke lokacije, ki bi jo sicer veliko težje našel).
Prednost digitalnega trga je ravno velikost trga s skoraj ničnimi stroški distribucije, tako je posledično možna ekonomija obsega, zaradi katere si razvijalec lahko privošči prodajanje po (smešno?) nizki ceni.
Mimogrede, žvečilni je tudi potrata denarja, je pa seveda očitno, da marsikdo ne misli tako (mu je pač vredno dati 3$ za tisti njami občutek, ali morda za svež zadah).
Folk zivi v svetu kjer zvecilni stane 3 USD. Mogoce velika pakiranje 50 zvecilnih gumijev.. Pa primerjajo s cenami kavic in podobnimi bedarijami. Medtem, ko pretezni del sveta zivi s placo nizjo od 200 EUR mesecno. Fejst je ziveti v svojem baloncku, ki je izoliran od vecine.
apple in google nista tako prijazna , da bi delila pogaco pac se je trgovina izrodila(neuporabni appi, nic popravkov za uporabnike,prenehanje supporta,reklame,...) in resujejo(nategnili bodo razvijalce, da bodo uporabili se marketing/zavajanje zraven razvoja za povecanje prodaje) svojo rit,ker upada zanimanje za appsi
In zakaj bi bila Apple in Google kriva za zanič appe?
Dejstvo je da je večina appov tam notri home made projektov, ki prej ali selj ugasnejo. Napisati mobilno aplikacijo pač še ni dovolj za stalen biznis...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Večina aplikacij je namenjena igračkanju, le delček pa izobrazbi. Je to razmerje odraz povpraševanja neumnih potrošnikov ali gre za ponudbo, s katero iPodjetja poneumljajo ljudi?
Večina aplikacij je namenjena igračkanju, le delček pa izobrazbi. Je to razmerje odraz povpraševanja neumnih potrošnikov ali gre za ponudbo, s katero iPodjetja poneumljajo ljudi?
To je vsesplošni pojav današnje družbe, kamor koli se obrneš...
Vsi na vseh koncih silijo v naročniški model po katerem si glavne funkcije programa/aplikacije ne lastiš. Zakaj recimo to ni tako posiljeno pri avtomobilih in ostalih napravah? Zakaj se pričakuje da ne najameš mikrovalovne pečice, za neko digitalno aplikacijo za katero ne veš kako se bo razvijala in spreminjala pa pričakuješ naročnino ?
A ni boljš da enkrat solidno plačaš pa imaš pol mir?
Vsi na vseh koncih silijo v naročniški model po katerem si glavne funkcije programa/aplikacije ne lastiš. Zakaj recimo to ni tako posiljeno pri avtomobilih in ostalih napravah? Zakaj se pričakuje da ne najameš mikrovalovne pečice, za neko digitalno aplikacijo za katero ne veš kako se bo razvijala in spreminjala pa pričakuješ naročnino ?
A ni boljš da enkrat solidno plačaš pa imaš pol mir?
Pri avtu se naročiš na servis, drage rezervne dele, novi model čez 8 let.
Programi se ne obrabljajo, razvijalci pa hočejo stalen vir prihodkov?
In zakaj bi bila Apple in Google kriva za zanič appe?
Vzameta konkreten delež, torej sta soudeležena. Posojata ime. Vsaj Apple ima konkretne zahteve do aplikacije in se s tem hvali - promovira svoj ekosistem.
Vzameta konkreten delež, torej sta soudeležena. Posojata ime. Vsaj Apple ima konkretne zahteve do aplikacije in se s tem hvali - promovira svoj ekosistem.
Sta (so)kriva.
Idiotski komentar...
Seveda se je sama trgovina za aplikacije sama naredila. In zastonj razvojno okolje. Pa vsi popravki se tudi kar sami delajo. In nove verzije...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Popravki OS so potrebni zaradi napak v OS. So jih izdajali in jih izdajajo tudi tam, kjer distribucija aplikacij ni regulirana. Nove verzije OS se financirajo s prodajo OS. Če pa se štuljo pri vsaki aplikaciji zraven (je vseeno, ali pri RD ali QA ali pri distribuciji), so pač zraven. V dobrem in zlem.
