Prva predogledna verzija Windows 10 s podsistemom Linux in Cortano

Invictus je 9. apr 2016 ob 12:31 izjavil:

djurodrljaca je 8. apr 2016 ob 23:26 izjavil:

Za "normalno" uporabo sistema po vsej verjetnosti ne boš nikoli potreboval ročno inštalarit neke pakete (dependecy), se pa to zna zgoditi pri kakšnem bolj obskurnem programu, ki pa ni najbolj ustrezno pripravlen za tvoj izbrani sistem. Glede na to, da je v "mainstream" samo ene par različnih baz na katerih so narejene distribucije, se v zadnjem času take situacije praviloma ne pojavljajo več...

No ja, že inštalacija video playerja (VLC) se je potegnila v en dan iskanja jebenih knjižnic. Pa je to osnovna zadeva ...

Seveda se zgodi včasih da kake knjižnice preprosto "umrejo". Avtorju se jih ne da več updatat na neke nove "featurje" Linuxa. Pa si spet v riti.

Tako da ti lahko že osnovna uporaba malo zakomplicira življenje.

Ne vem kaj ti uporabljaš, a na openSUSE že več let (verjetno več kot 5) nisem imel problemov z inštalacijo in update-anjem VLC-ja. Preprosto dodaš ustrezen repository, inštaliraš in periodično update-aš (brez problemov)...

lp,

automatic update pač naštimaj v ... ne vem kje, ker nisem na ubuntu. Najdi. In bo. Najbrž software center ali sysnaptic... Jaz uporabjam samo distrote, ki so ravno obratno: nikoli se ne posodabljaj! If it ain't broken... ko je nujno, nadgradim sam tisti paketek, ki je potreben. Pač, ni server in to lahko.

Kar se tiče starih paketkov: res je. Zato pa imaš distrote, ki so vedno cutting edge. Ubuntu in debian stable to pač nista. Žal.

Odvisnosti: ne rabiš VLC izpostavljat. Google earth. Skype. Vse kar je multiarch. Multiarch je super: in hkrati strel v koleno.

Kljub vsemu... še vedno jaz nadzorujem komp - jaz sem glavni, ne sistem, zato še vedno linux zmaga.

Žal... kompajlanje ostaja - in sploh ne bi bilo problematično, če bi developerji naredili svoje delo OK, ne pa da so na gitu skor vsi projekti šlampasto skup zmetani in moraš imeti prav srečo, da se prav skompajla, pa so odvisnosti samo eden od težav. KOmpajlanje je del linuxa in ni čist nič problematično: le zakaj?

zz

mojca je 8. apr 2016 ob 22:47 izjavil:

Kompajlati moram, ker:
- moram pogosto stestirati programe, preden gre nova verzija v distribucijo (v katero prispevam popravke)
- veriga licenc vsega možnega softvera pogosto zaide v konflikt in takrat ne dobiš paketa v binarni obliki (tipičen primer je gnuplot z neko obskurno licenco; pa licenca od OpenSSL-a, ki se vedno stepe z vsaj eno drugo)
- za neprivzete opcije ni paketov v binarni obliki
- uporabljam malo starejši operacijski sistem; in ko jim je crknila infrastruktura za buildanje paketov, se nihče ni pretirano sekiral in že kakšno leto dni paketov ne dobim več v binarni obliki; za eno še starejšo mašino pa binarnih paketov nikoli ni bilo; tam se libgcc običajno prevaja par dni; Qt-ja še nisem poskusila prevajati
- če še nihče pred mano ni pripravil paketa s softverom, ga moram pač sama

Ti ze mogoce, 'moja teta' pa nicesar od tega ne pocne. Niti nikoli ne bo pocela tega.

Stvari, ki jih opisujes so precej redko na seznamu opravil za obicajne uporabnike.

mojca je 8. apr 2016 ob 22:47 izjavil:

Pa inštralacije s "pip"-om, "gem"-om, iz "CPAN"-a, ... vse po vrsti prevajajo "on the fly".

To je spet nekaj s cimer se, ce nisi ravno razvijalec, precej redko srecas.

mojca je 8. apr 2016 ob 22:47 izjavil:

Žal mi je, da je linux tako razparceliran kot je in da je pakiranje (neodprtokodnega) softvera še vedno skrajno boleč proces. Pa tudi če je odprtokoden, je običajno zelo problematično ostati na "bleeding edge" tehnologiji.

Jaz sem na lastni kozi preizkusil zgolj packaging za odprtokodne programe. Ko nekaj spravis v Debian, se vsi ostali, Debian based repozitoriji zgodijo sami od sebe. S Fedoro je verjetno podobno, se pa nisem nikoli trudil, da bi stvar spravil v Fedoro. Je pa paket nastal kr sam, in the wild.

mojca je 8. apr 2016 ob 22:47 izjavil:

Pripraviš paket za eno verzijo Win in eno verzijo Mac-a, pa dela povsod. Vso srečo z Linuxom.

Ko sem jaz se pakiral zadeve za Windows je bil na koncu sicer res en sam paket za vse verzije Windows, vendar je priprava tistega paketa trajala dalj casa, kot priprava treh paketov za tri razlicne Linux distribucije. :)

andromedar je 9. apr 2016 ob 13:30 izjavil:

Tudi mene zanima na kateri distribuciji je instalacija vlcja lahko problem, oz. si se moral ubadat z odvisnostmi.

Open Client ... IBM varianta ...

To uporabljam.

Je pa pač zadeva client distribucija od RedHata za enterprise firme... kar niti ni obscure .

BigWhale mi je vzel besedo iz ust

Ampak ko googlam Open Client, so več ali manj vsi zadetki iz 2007. To še sploh obstaja?

Zadeva je tako obskurna, da Youtube najde natančno 0 zadetkov na to temo (pa so videi celo o Plan 9 ali Inferno OS).

Vidim , da to sploh ni Linux distribucija, ampak IBMov paket aplikacij (lotus, websphere,...), ki se doda na novell ali rhel.

mojca je 9. apr 2016 ob 10:44 izjavil:

Seveda poznam apt-get update/upgrade. Ampak kaj pa takrat, ko se nekdo ekskluzivno zate ni potrudil in ti pripravil/serviral "dovolj nove" verzije softvera (ali pa ti ga sploh ni pripravil).

A je kaj narobe z configure, make, make install..?

Razvoju Firefoxa tudi slučajno ne sledim in ne vem, katera je zadnja verzija, katera verzija je v Debianu, katera verzija naj bi težila, da je prestara ... Ampak dejstvo je, da je na Windowsih enako enostavno vzeti "nightly snapshot" kot tudi neko deset let staro verzijo, ki je še kompatibilna s podpisno komponento za javno upravo.

Ni mi jasno, zakaj si vzela Firefox za primerjavo. Kot prvo, ta je v vseh vsaj količkaj normalnih distribucijah čisto svež (ali pa vsaj LTS), kot drugo, tudi pod katerikoli distribucijo ga lahko enostavno snameš z Mozilline domače strani in uporabljaš. Dela out of the box. Čisto nič drugače kot pod Windows.

... Konkretno lahko povem, da sem morala čakati 5 let, da so mi v nek odprtokoden program sprejeli kodo. Samo zato, ker je trajalo več kot 4 leta, da je glavni razvijalec z "apt-get-om" (ali karkoli je že uporabljal) dobil dovolj novo verzijo enega od "dependency"-jev, da je lahko stestiral kodo.

Ojoj. Daleč preveč poenostavljeno dojemaš pravila za vključitev nekega novega programskega paketa v distribucijo oz. pravila, kaj lahko tak programski paket vsebuje kot dependency in kaj ne. Glavni razvijalec enostavno ni mogel storiti to, kar si ti želela, v taki obliki, kot bi ti želela...

In potem še ene tri leta, da so izdali novo verzijo in da je le-ta našla pot v distribucije. Torej nekje 8-9 let, da so imeli uporabniki dejansko korist. O tem, da bi lahko razvijalec z dvema ukazoma dobil delujoč dependency v binarni obliki (zaradi mene v /tmp), ni želel niti slišati.

Tako je, z razlogom ni hotel slišati. In po vseh teh letih zdaj točno veš, kaj je bilo s tvojim prispevkom narobe, ne..?

Pa po njegovem zna itak vsak debil skompajlat njihov softver, inštarilat drug softver (že pripravljen v binarni obliki) je bila pa raketna znanost.

Ne raketna znanost, ampak nezaželeno oz. celo izrecno prepovedano v večini distribucij. Preveč si navajena na dll-hell na Windowsih. Ekvivalent tega, da odpreš desktop in vidš 1231 ikonic raznih barv, od česar jih ima pol naziv "Document", "Copy of Document", "Copy of Copy of Document", "Document v2", "Dokument v2 z novimi popravki od Jožeta", ali kako že gre to... Linux distribucije to prepovedujejo, z razlogom.

Mimogrede, če bo kdo tukaj kdaj pripravljal kak odprtokodni programski paket za recimo Fedoro ali Arch in potrebuje pomoč, lahko pomagam zadevo spraviti čez. Dva pogoja - da je kaj zanimivega in da se avtor oz. avtorica prej poglobi v zahteve ter jim zadosti do približno potrebne mere, da bo to sploh možno. Ponudba skratka velja za kogarkoli tukaj.

Stabilnosti v kakšnem smislu?

Utk je 9. apr 2016 ob 21:43 izjavil:

Ko sem jaz se pakiral zadeve za Windows je bil na koncu sicer res en sam paket za vse verzije Windows, vendar je priprava tistega paketa trajala dalj casa, kot priprava treh paketov za tri razlicne Linux distribucije. :)

Koga briga kolk časa si ti rabil, na koncu si dobil paket, ki si ga lahko poslal "svoji teti". Kaj bi poslal, če bi imel 3?

Vprasal bi jo kaksne barve ima START gumb in ji potem poslal tistega. Dandanes se na precej koncih najdes dropdown menu za izbiro verzije Windows. Nekje se od Windows XP naprej.

Zdaj, ker je VLC na linuxu trivialno instalirat (vpisat 5 besed v terminal, ali pa pač 6 krat kliknit po GUIju, če ti je to bližje)...smo šli spet v neke obskurne primere, kjer nekdo potrebuje točno določeno prastaro verzijo nekega programa na najnovejšem sistemu.

Prosim te lepo, takih primerov ni. Če pa se že kje najde kak, pa je to 0.1 promila (ali manj) uporabnikov.

99.99 % povprečnih uporabnikov Linuxa nikoli ne bo vedelo kaj to sploh je kompajlanje. Verjetno ta compile fama z linuxom izhaja iz tega, da večji del uporabnikov Linuxa zaenkrat ni "navadnih" uporabnikov, ampak je med njimi več zanesenjakov, ki pač radi nekaj prčkajo po sistemu.

Sam sem svoj zadnji kernel skompajlal preden je luč sveta ugledal prvi Ubuntu. Pa ne zato, ker bi ga moral...ampak predvsem zato, ker sem želel videt kako minimalen kernel lahko naredim, ki bo še vedno ugajal vsem mojim potrebam...in ne zato, ker bi mi to bilo treba. Od takrat dalje se ne spomnim, da bi moral karkoli kompajlat - ne kernela, ne nič drugega.

mojca je 10. apr 2016 ob 17:16 izjavil:

...Meni je tudi za 99 % softvera, ki ga uporabljam, čisto vseeno, katero verzijo imam, od preostalega procenta sem pa odvisna in potem naletim na hrošče, ki mi onemogočajo opraviti delo, ki ga moram. Hrošče odpravijo ali dodajo neko dodatno funkcionalnost, ki je zame ključnega pomena. Samo jaz nimam časa čakati naslednja štiri leta, da pridejo popravki v distribucijo.

Ne vem, zakaj bi sploh čakala. Uporabi configure / make / make install pristop, ki je za tvoje potrebe očitno ustrezen. Ali pa si pripraviš svoj paket in ga vzdržuješ. Enkrat, ko je narejen, s tem ni ne vem kakega dela.

Ali pa za to konkretno delo presedlaj na distro, ki zahtevam bolj ustreza, Arch na primer.

In tu se strinjam s techfreakom. Windows je v tem pogledu enostavno prijaznejši do uporabnikov.

V tem primeru je to čisto res. Nasploh je povprečnemu uporabniku popolnoma vseeno, katera vrsta / podvrsta / barva / vonj dll-ja se jim je nasrala nekam, samo da dela. V primeru linuxa se, sploh če gre za zaprtokodno programje in avtor nima sredstev ali zadostne motivacije za ustrezno pakiranje, hitro lahko doseže zelo podoben rezultat. Zadeva dela. Vprašanje je le, kako dober je tak pristop in ali si to želimo.

(Ekstremen primer: pri določenem softveru, ki ga tudi sama pakiram in s statično vključenimi knjižnicami...

No vidiš, da gre. Kje je torej težava?

...prevajam za ostale, pogosto od glavnega razvijalca dobimo popravke v parih urah po prijavi napake namesto v parih letih. Pred slabim tednom nam je recimo crknil strežnik in zdaj so že vsi živčni, kdaj bodo lahko sneli zadnjo verzijo, ker z en teden staro ne morejo delati. Pred časom sem se še skregala z nekim jako pametnim tipom, ki nam je solil pamet, kako je naša "distribucija" tega specifičnega softvera za luno in da bi morali zares nekajkrat na dan izdati nov paket za Ubuntu. Pa verjetno še po enega za vseh ostalih tisoč distribucij na svetu. Saj bi bilo lepo, nimamo pa ljudi, ki bodo delali paketke za zilijon distribucij.)

Firbec me matra, za kaj gre. Nam lahko zaupaš, ali raje nebi..?

Mogoče dobiš še kak praktičen in toliko filozofski nasvet.

mojca je 11. apr 2016 ob 02:54 izjavil:

Oporekam izjavi, da je kompajlanje stvar prejšnjega stoletja. (Pa žal mi je, da je Linux tako zelo razparceliran.)

Za mase je. Za konkretno veliko kolicino uporabnikov je prevajanje nekaj cesar se ne pocne vec. Ze davno.

Velika vecina drugih primerov, kjer je pa se kaj potrebno prevajati doma, so pa robni primeri.

djurodrljaca je 9. apr 2016 ob 12:52 izjavil:

Ne vem kaj ti uporabljaš, a na openSUSE že več let (verjetno več kot 5) nisem imel problemov z inštalacijo in update-anjem VLC-ja. Preprosto dodaš ustrezen repository, inštaliraš in periodično update-aš (brez problemov)...

Recimo jaz sem imel probleme z VLC v openSuse Tumbleweed distribuciji. Video je v fulscreen nacinu prikazoval v zgornjem levem kotu in ga ni hotel raztegniti (predvidevam da scaling ni deloval pravilno). Sem se matral kar nekaj casa (nisem kaksen Linux expert) dokler nisem na koncu enostavno zamenjal predvajalnika.

mojca je 11. apr 2016 ob 10:04 izjavil:

Ob tej debati sem se spomnila na dialog izpred več kot dvajsetih let.

"Tovariš, ali bi se lahko pri krožku učili programirati?"
"Eh, kaj pa boste s programiranjem? Tega že davno nihče več ne počne oz. ne potrebuje. Danes se že za vse najdejo programi."

Unrelated.

Glej, uporabniku Ubuntu distribucije (ali pa katere koli druge mainstream desktop distribucije) je poganjanje compilerja in prevajanje programov, ki se jih uporablja na dnevni bazi, izjema in ne pravilo. Jaz kot developer-devops-sistems-fullstack-ninja in nevem kaj se vse, nisem prevajal programov ze od pamtiveka. Vsaj ne zato, ker bi jih moral.

Invictus je 11. apr 2016 ob 11:41 izjavil:

V virtualcu moram še vedno imeti Windows XP, ker program, ki ga nujno potrebujem za šolo, ne deluje v novejših verzijah.

To je problem avtorja programa, ne Windowsov. So pač leni ...

Tko k uni k ne znajo narest programa k dela na Fedori in Mintu, a ne? ;>

Invictus je 11. apr 2016 ob 11:41 izjavil:

          je 11. apr 2016 ob 08:16 izjavil:

techfreak :) je 10. apr 2016 ob 08:12 izjavil:

Na Windows 10 lahko naceloma pozenes Windows 95 programe in tega na Linuxu ne bos videl. To lahko dosezes s kopiranjem .zip/.exe iz arhiva ter zagonom programa. Nobenega iskanja primernih knjiznic (verjetno bos tako rabil starejse verzije) ter rocnega kompajlanja vseh zadev.

V virtualcu moram še vedno imeti Windows XP, ker program, ki ga nujno potrebujem za šolo, ne deluje v novejših verzijah.

To je problem avtorja programa, ne Windowsov. So pač leni ...

Meni je popolnoma jasno, da je to stvar avtorja, ampak izgleda da ni jasno tistim, ki v tej temi trdijo, da lahko en exe, narejen za Win95, brez vseh problemov poganjaš na vseh ostalih verzijah.

Invictus je 11. apr 2016 ob 13:29 izjavil:

Kaj pa bi še rad .

Novo dirkalno kolo in neomejen dostop do pornografskih strani.

Invictus je 11. apr 2016 ob 13:29 izjavil:

          je 11. apr 2016 ob 13:26 izjavil:

Meni je popolnoma jasno, da je to stvar avtorja, ampak izgleda da ni jasno tistim, ki v tej temi trdijo, da lahko en exe, narejen za Win95, brez vseh problemov poganjaš na vseh ostalih verzijah.

Saj ti da Microsoft zastonj Windows XP virtualno mašino.

Kaj pa bi še rad .

Vse Linux distribucije to tudi zastonj, pa vbox tudi. Kaj bi še pa radi? :)

mrihtar je 20. apr 2016 ob 21:09 izjavil:

THE LINUX KERNEL HIDDEN INSIDE WINDOWS 10 by Alex Ionescu, BlackHat 2016
https://www.blackhat.com/us-16/briefing...

As usual, we'll take a look at the internals of this entirely new paradigm shift in the Windows OS, and touch the boundaries of the undocumented and unsupported to discover interesting design flaws and abusable assumptions, which lead to a wealth of new problems for security Windows 10 "Redstone" machines.

Why choose from the attack surface of a single kernel, when there's now two?

Omg...če je to res...mind=blown.

Na koncu bo še res kje prišlo do MS Linux sistema. Si zamisliš, da bili Windows v bistvu Linux? Namesto ntoskrnl pa vmlinuz? Legacy win aplikacije bi pa laufale preko Wine :)

andromedar je 20. apr 2016 ob 21:33 izjavil:

mrihtar je 20. apr 2016 ob 21:09 izjavil:

THE LINUX KERNEL HIDDEN INSIDE WINDOWS 10 by Alex Ionescu, BlackHat 2016
https://www.blackhat.com/us-16/briefing...

As usual, we'll take a look at the internals of this entirely new paradigm shift in the Windows OS, and touch the boundaries of the undocumented and unsupported to discover interesting design flaws and abusable assumptions, which lead to a wealth of new problems for security Windows 10 "Redstone" machines.

Why choose from the attack surface of a single kernel, when there's now two?

Omg...če je to res...mind=blown.

Na koncu bo še res kje prišlo do MS Linux sistema. Si zamisliš, da bili Windows v bistvu Linux? Namesto ntoskrnl pa vmlinuz? Legacy win aplikacije bi pa laufale preko Wine :)

Bo pa MS menda ja kaj boljšega naštancal skupaj, kot je Wine. Win10 npr. ;)

andromedar je 20. apr 2016 ob 21:56 izjavil:

Saj, upam da do česa takega nikoli ne pride. Že to mi ni všeč. Nočem popularizacije Linuxa, tudi pod drugim imenom ne.

Zakaj bi pa to bilo slabo?

Vse tri kategorije so odvisne od uporabnikov, ne od sistema.

Kenpachi je 21. apr 2016 ob 13:01 izjavil:

Vse tri kategorije so odvisne od uporabnikov, ne od sistema.

99.99% (~) virusov ne deluje na Linuxu. Uporabniki gor ali dol.

videc je 21. apr 2016 ob 13:40 izjavil:

Kenpachi je 21. apr 2016 ob 13:01 izjavil:

Vse tri kategorije so odvisne od uporabnikov, ne od sistema.

+1. Sem že videl Linux mašine, ki so bile hujše od win mašin.

Ja, izjema potrjuje pravilo.

Seveda je mogoče okužit ne-windows sistem. Ni pa ravno otročje lahko in ne dogaja se ravno pogosto.

jaz mam winse pa nimam nobenih smeti na kompu. zadnji virus, ki sn ga fasal pred leti mi je prišo v sistem zaradi luknje v javi.jaz je java plugin v FFju lepo disajblan,da se spet kaj podobnega ne more zgoditi

Ojoj...

Seveda so vse te zadeve odvisne od uporabnika, saj če ni uporabnika računalnika (je ta ugasnjen), je natančno 0% (dovolj de-generalizirano za tvoj okus, kenpachi?) možnosti, da se le-ta okuži.

...ampak ker svet, razen v tvoji glavi, ne deluje tako - in so računalniki tukaj zato, da jih (manj kot 100% perfektni) ljudje uporabljajo, so zadeve v veliki meri odvisne od razširjenosti platforme, razširjenosti malwara za posamezno platformo in dovzetnosti platforme na ta malware. O tem, katera platforma prednjači na teh frontah se menda niti ne rabimo pogovarjat, ne?

Tvoj zadnji stavek seveda popolnoma drži. Mind not blown at all.

btw: procenti, navedeni v mojih postih so dovolj natančni, da vsi uporabniki razumejo kaj sem želel povedat. Tudi ti.