Microsoft - Microsoft je danes izdal prvo javno dosegljivo predogledno verzijo prihajajoče nadgradnje Windows 10 Anniversary Update, ki prinaša podporo za Linuxov podsistem in univerzalno prenosljivo Cortano. Končna inačica bo brezplačno na voljo vsem lastnikom Windows 10, trenutna predogledna verzija (build) 14316 pa je omejena na člane programa Windows Insiders.
Poleg basha (ki ga bo treba posebej vklopiti, saj šteje med razvijalske funkcije, dodati v Windows Feature in potem še prenesti ustrezno okolje iz Windows Store) in Cortane, ki zna posredovati obvestila z drugih naprav z Windows Mobile ali Androida, je novosti še več. Bash je namreč le najbolj izpostavljeno Linuxovo orodje, bo pa Windows 10 v svojem Linuxovem podsistemu podpiral poganjanje izvršljivih datotek za Linux.
Če izgubite telefon, ga na primer lahko pokličete kar z namiznega računalnika. Med novostmi omenimo še razširitve za brskalnik Edge, aplikacjio Skype Universal Windows Platform, nadgrajen Action Center, več smeškov in sličic (emoji), dodelava uporabniškega vmesnika (več personalizacije, temna tema, izboljšana navidezna namizja, saj lahko program pripnemo na vsa hkrati) ter nekaj zakrpanih lukenj in hroščev. Microsoft je povedal, da bodo v prihajajoče beta verzije postopoma dodajali nove funkcionalnosti. Končno verzijo pričakujemo v tretji četrtini leta.
Bash je namreč le najbolj izpostavljeno Linuxovo orodje, bo pa Windows 10 v svojem Linuxovem podsistemu podpiral poganjanje izvršljivih datotek za Linux.
Lolz, najbolš linux distribucija bojo winsi, končno konec drekanja s knjižnicami in kompajlanjem?
Bash je namreč le najbolj izpostavljeno Linuxovo orodje, bo pa Windows 10 v svojem Linuxovem podsistemu podpiral poganjanje izvršljivih datotek za Linux.
Lolz, najbolš linux distribucija bojo winsi, končno konec drekanja s knjižnicami in kompajlanjem?
In končno bo mir s tem a je boljši windows ali linux - ker bosta oba ENO ;)
Verjetno ima Linus Torvalds v glavi samo eno samo misel: ROFL :)
Skratka Microsoft bi s tem imel najbolje iz obeh svetov. Tisto kar ljudje obožujejo pri Linuxu in to kar vsi obožujemo pri Windowsih. Me zanima kaj bodo naredili.
AT&T started selling System V,[36] however, after the breakup of the Bell System. Microsoft, believing that it could not compete with Unix's developer, decided to abandon Xenix. The decision was not immediately transparent, which led to the term vaporware.[37] It agreed with IBM to develop OS/2,[4] and the Xenix team (together with the best MS-DOS developers) was assigned to that project. In 1987 Microsoft transferred ownership of Xenix to SCO in an agreement that left Microsoft owning 25% of SCO. When Microsoft eventually lost interest in OS/2 as well, the company based its further high-end strategy on Windows NT.
Microsoft se s tem korakom samo vrača nazaj k svojim koreninam. Microsoft _je_ eden najmočnejših podpornikov Unixa. Tudi če vsevedni forumaši tega ne vedo.
AT&T started selling System V,[36] however, after the breakup of the Bell System. Microsoft, believing that it could not compete with Unix's developer, decided to abandon Xenix. The decision was not immediately transparent, which led to the term vaporware.[37] It agreed with IBM to develop OS/2,[4] and the Xenix team (together with the best MS-DOS developers) was assigned to that project. In 1987 Microsoft transferred ownership of Xenix to SCO in an agreement that left Microsoft owning 25% of SCO. When Microsoft eventually lost interest in OS/2 as well, the company based its further high-end strategy on Windows NT.
Microsoft se s tem korakom samo vrača nazaj k svojim koreninam. Microsoft _je_ eden najmočnejših podpornikov Unixa. Tudi če vsevedni forumaši tega ne vedo.
Pa veliko kode so pobrali iz BSD-ja. :) Zakaj ne, če je dobra.
Bash je namreč le najbolj izpostavljeno Linuxovo orodje, bo pa Windows 10 v svojem Linuxovem podsistemu podpiral poganjanje izvršljivih datotek za Linux.
Lolz, najbolš linux distribucija bojo winsi, končno konec drekanja s knjižnicami in kompajlanjem?
In končno bo mir s tem a je boljši windows ali linux - ker bosta oba ENO ;)
Tržni delež to dodobra nakazuje in je bilo znano vseskozi.
To je Linux brez Linuxa. Res je bližje GNU Windows kot pa Linux distribuciji. Me pa zanima, kaj to pomeni za Cygwin...
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
AT&T started selling System V,[36] however, after the breakup of the Bell System. Microsoft, believing that it could not compete with Unix's developer, decided to abandon Xenix. The decision was not immediately transparent, which led to the term vaporware.[37] It agreed with IBM to develop OS/2,[4] and the Xenix team (together with the best MS-DOS developers) was assigned to that project. In 1987 Microsoft transferred ownership of Xenix to SCO in an agreement that left Microsoft owning 25% of SCO. When Microsoft eventually lost interest in OS/2 as well, the company based its further high-end strategy on Windows NT.
Microsoft se s tem korakom samo vrača nazaj k svojim koreninam. Microsoft _je_ eden najmočnejših podpornikov Unixa. Tudi če vsevedni forumaši tega ne vedo.
1. Linux ni distribucija, ampak le kernel. 2. Ko bo MS gnal linux, tega marsikdo ne bo niti opazil.
MS-u se slej kot prej ne bo splačalo izumljat tople vode in bo uporabil to, kar je vsem prosto dostopno. MS-ov čar ni kernel, temveč uporabniška izkušnja.
MS čar je samo izjemna strojna podpora (vezano na število kompov na svetu in potrebo proizvajalcev da driverji delajo) in vezava na eno samo in edino directx okolje. Tu so res boljši. Po domače: vsak špil bo delal, vedno.
Linux je boljši v free as in freedom, računalo se uklanja meni. Aleluja, to je več vredno kot tisto zgoraj. FOSS dela super, tu so boljši, programi free. Če znaš, lahko ukloniš vsak program, samo to je za top 10% ljudi, ne za mojo mati (recmo da bo fstabala network drive)
FEeling, okolje... danes je oboje isto (in OSX), dela, ni blema
Jaz vedno rečem: izberi si. Jaz mam raj, da je računalo tako kot jaz hočem in najbližje je temu Openbox. Zato linux.
Nisem preprican, ce ti ves kaj pomeni 'binarna zdruzljivost'. :)
Hkrati sem pa preprican, ce ravno ne uporabljas kaksne distribucije iz srednjega veka, da ti se ni bilo treba prevajati reci zaradi tega, ker bi bil problem binarna zdruzljivost distribucij.
Prevajanje programov je dandanes prakticno vedno izjema, kot pravilo.
Nisem preprican, ce ti ves kaj pomeni 'binarna zdruzljivost'. :)
Js sm pa prepričan, da točno veš kaj mislim, ampak se delaš bedaka đast bikoz.
Število različnih namestitvenih paketov 3rd party softvera, za praktično vsako distribucijo posebej, plus različni repozitoriji vnaprej pripravljenih paketov, zopet za vsako distribucijo posebej veselo razlagajo, da linux ni eden, ampak jih je neskončno.
Kaj je binarna združljivost vidiš pri windows programju. Copy and run.
Kompajlanjem zavoljo instalacije kaksnega programa na racunalniku. Ne kompajlanjem kar tako. :)
Res je, da nisem na Linuxu, ampak ja, tudi kompajlanje zavoljo inštalacije programja je na mojem rednem seznamu opravil in žal ni ostalo v prejšnjem stoletju.
Kompajlati moram, ker: - moram pogosto stestirati programe, preden gre nova verzija v distribucijo (v katero prispevam popravke) - veriga licenc vsega možnega softvera pogosto zaide v konflikt in takrat ne dobiš paketa v binarni obliki (tipičen primer je gnuplot z neko obskurno licenco; pa licenca od OpenSSL-a, ki se vedno stepe z vsaj eno drugo) - za neprivzete opcije ni paketov v binarni obliki - uporabljam malo starejši operacijski sistem; in ko jim je crknila infrastruktura za buildanje paketov, se nihče ni pretirano sekiral in že kakšno leto dni paketov ne dobim več v binarni obliki; za eno še starejšo mašino pa binarnih paketov nikoli ni bilo; tam se libgcc običajno prevaja par dni; Qt-ja še nisem poskusila prevajati - če še nihče pred mano ni pripravil paketa s softverom, ga moram pač sama
Pa inštralacije s "pip"-om, "gem"-om, iz "CPAN"-a, ... vse po vrsti prevajajo "on the fly".
Res je, da z "apt-get install" običajno ni potrebno ničesar prevajati. Ampak če ti nekdo ni postlal, rešil problema za točno tvojo distribucijo in za točno tvoj softver oz. če ne uporabljaš samo mainstream stvari, novo stoletje ne pomaga kaj dosti. Jaz se vedno znova "kregam" z ljudmi, ki pravijo, kakšna neumna izguba resursov je, da imaš na Mac-u po sto kopij ene in iste knjižnice (vsak softver ima svojo), potem pa v naslednjem stavku pravijo, da si je (izberi poljubno ime podjetja, ki prodaja softver) samo krivo, če ne dela opensource projekta, da bi distribucije že same poskrbele zanj. Če tvoj softver potrebuje knjižnico X, jo moraš ali pripeti softveru ali pa pripraviti ločen paket za vsako verzijo vsake distribucije posebej. Ni baš elegantno.
Žal mi je, da je linux tako razparceliran kot je in da je pakiranje (neodprtokodnega) softvera še vedno skrajno boleč proces. Pa tudi če je odprtokoden, je običajno zelo problematično ostati na "bleeding edge" tehnologiji.
Na Windowsih je sicer prevajanje programov precej bolj boleče kot na Linuxu ali Macu. Je pa inštalacija programja (ki ne pride s sistemom) na Windowsih in Macu bistveno enostavnejša, tako za uporabnike kot za razvijalce. Pripraviš paket za eno verzijo Win in eno verzijo Mac-a, pa dela povsod. Vso srečo z Linuxom.
Binarna Linux koda laufa na vseh distribucijah, samo marsikdaj moraš nakdnadno cel kup zadev inštalirati.
Komu se pa v naših letih ljubi zafrkavati s tem?
Zelo malo ljudem ... zato so pa te zadeve avtomatizirali
Za "normalno" uporabo sistema po vsej verjetnosti ne boš nikoli potreboval ročno inštalarit neke pakete (dependecy), se pa to zna zgoditi pri kakšnem bolj obskurnem programu, ki pa ni najbolj ustrezno pripravlen za tvoj izbrani sistem. Glede na to, da je v "mainstream" samo ene par različnih baz na katerih so narejene distribucije, se v zadnjem času take situacije praviloma ne pojavljajo več...
Jaz občasno uporabljam Ubuntu in se mi to dogaja res zelo pogosto.
Pač precej paketkov v "stable" repotu je starih in bi rad uporabil nekaj novejšega (ker recimo zadeva ne dela več in so bug popravili in je treba updejtat) in se hitro zapleteš in obstaneš v nekem limbotu.
Za vse Linuxaše imam eno vprašanje (ni retorično, resno me zanima). Moj browser se tako na Mac-u kot na Windowsih (če grem kdaj tja) ves čas samodejno posodablja. Potem pa včeraj inštaliram Mint (LMDE 2) in Firefox se že kar na dan inštalacije pritožuje, da je prestar. Kako ti distribucija pomaga odpraviti ta problem oz. kaj naj naredi uporabnik?
Posodobi distribucijo z ustreznim orodjem, v tem primeru z
sudo apt-get update
sudo apt-get upgrade
ali s kakim drugim Mintovim orodjem za namestitev posodobitev, če imaš raje GUI.
Fora distribucije je, da zate posodablja vse programe, ki so del le-te, v konkretnem primeru torej tudi browser. Posodabljanje je lahko tudi samodejno.
Za vse Linuxaše imam eno vprašanje (ni retorično, resno me zanima). Moj browser se tako na Mac-u kot na Windowsih (če grem kdaj tja) ves čas samodejno posodablja. Potem pa včeraj inštaliram Mint (LMDE 2) in Firefox se že kar na dan inštalacije pritožuje, da je prestar. Kako ti distribucija pomaga odpraviti ta problem oz. kaj naj naredi uporabnik?
Malo počakaj, pa ti bo sistem desno spodaj pri uri javil, da so na voljo posodobitve in boš kliknila in se bo posodobilo vse, kar je potrebno.
Če hočeš, da se to zgodi takoj, naredi sudo apt-get update && sudo apt-get upgrade
Ali pa pač v Search vpiši "update" un poženi GUI Update Managerja (če so ti gui-ji bližji)
Hm, skoraj ne morem verjet, da to sprašuješ. Al sem kaj narobe razumel?
Seveda poznam apt-get update/upgrade. Ampak kaj pa takrat, ko se nekdo ekskluzivno zate ni potrudil in ti pripravil/serviral "dovolj nove" verzije softvera (ali pa ti ga sploh ni pripravil). Razvoju Firefoxa tudi slučajno ne sledim in ne vem, katera je zadnja verzija, katera verzija je v Debianu, katera verzija naj bi težila, da je prestara ... Ampak dejstvo je, da je na Windowsih enako enostavno vzeti "nightly snapshot" kot tudi neko deset let staro verzijo, ki je še kompatibilna s podpisno komponento za javno upravo. Pri linuxu pa je namestiti karkoli, kar ni v distribuciji, že skoraj anomalija. Pa sploh vso srečo, če imaš slučajno Debian stable.
Jaz bi rada recimo gcc 5.3 in clang 3.8, pa ne gre:
$ sudo apt-get install clang-3.8
E: Unable to locate package clang-3.8
E: Couldn't find any package by regex 'clang-3.8'
Konkretno lahko povem, da sem morala čakati 5 let, da so mi v nek odprtokoden program sprejeli kodo. Samo zato, ker je trajalo več kot 4 leta, da je glavni razvijalec z "apt-get-om" (ali karkoli je že uporabljal) dobil dovolj novo verzijo enega od "dependency"-jev, da je lahko stestiral kodo. In potem še ene tri leta, da so izdali novo verzijo in da je le-ta našla pot v distribucije. Torej nekje 8-9 let, da so imeli uporabniki dejansko korist. O tem, da bi lahko razvijalec z dvema ukazoma dobil delujoč dependency v binarni obliki (zaradi mene v /tmp), ni želel niti slišati. Pa po njegovem zna itak vsak debil skompajlat njihov softver, inštarilat drug softver (že pripravljen v binarni obliki) je bila pa raketna znanost.
wxWidgets 2.8 je recimo že 5 let mrtev, prav tako ga že 5 let ni več mogoče prevesti na Mac-u. Ampak razvijalcem se nikamor ne mudi, saj njihova priljubljena distribucija Linuxa še vedno podpira 2.8 (in pogosto niti še nima 3.0), distribucije pa niti ne morejo prešaltati na 3.0, ker softver s to verzijo še ni kompatibilen. Ironija je, da niti CodeBlocks, namenjen razvijalcem in delu prevajalniki, ne dela dobro s 3.0.
Ideja linuxa je dobra, a bilo bi mnogo lažje, če bi imeli za kakšna dva velikostna reda manj različnih distribucij.
In ko ni paketka zate in če nisi ekspert/zanesenjak, da bi delal pakete sam ... je življenje v Windowsih za uporabnika pogosto žal lažje in prijaznejše.
za gcc in clang ti ne znam povedat, ampak z zadevami, ki se tičejo 99.9% prebivalstva nisem imel težav.
Konkretno za firefox greš na getfirefox.com in klikneš na "Free Download", kar ti bo preneslo zadnji firefox v tar.bz paketu. Odpakiraš kamorkoli in zaženeš. Dela na kateremkoli linuxu (x86/x64) ;)
[ Za "normalno" uporabo sistema po vsej verjetnosti ne boš nikoli potreboval ročno inštalarit neke pakete (dependecy), se pa to zna zgoditi pri kakšnem bolj obskurnem programu, ki pa ni najbolj ustrezno pripravlen za tvoj izbrani sistem. Glede na to, da je v "mainstream" samo ene par različnih baz na katerih so narejene distribucije, se v zadnjem času take situacije praviloma ne pojavljajo več...
No ja, že inštalacija video playerja (VLC) se je potegnila v en dan iskanja jebenih knjižnic. Pa je to osnovna zadeva ...
Seveda se zgodi včasih da kake knjižnice preprosto "umrejo". Avtorju se jih ne da več updatat na neke nove "featurje" Linuxa. Pa si spet v riti.
Tako da ti lahko že osnovna uporaba malo zakomplicira življenje.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
. 