Tri desetletja prave Prijateljice

256 kB pomnilnika (razširljivega do 512 kB)

Do 8 mega.

A1200 je imela DD floppy (880 kB).

Pa CDTV ste pozabili omeniti.

Jaz sem imel C128, Amiga so bile nedosegljive mokre sanje.

Amiga, Atari so bile luštne konzole, ki so hotele postati veliki računalniki.

Zajebali so jih lastniki sami, ker so hoteli služiti na dodatnih komponentah, ki so v PC svetu poceni, kot recimo, tipkovnice, miške, kontrolerji za HDD. Da ne govorimo o počasnem razvoju hardvera. Malo je pa oba zafrknila tudi Motorola z ukinitvijo 680x0 serije CPU. Prehod na PPC je bil pač prehud ...

Je bilo pa zanimivo videti kak trg dodatkov se je ustvaril. Praktično si lahko nadgradil vse od RAM, CPU, HDD, itn. Za hadveraša skoraj "promised land" .

Če bi Amigo naredili bolj odprto, bi mogoče bila tam danes kot Apple. Mogoče ... Zaprti sistemi pa nimajo možnosti preživetja ...

Sej to je bila pohvala :).

Tudi jaz rad zganjam nostalgijo :).

Invictus je 28. jul 2015 ob 08:26 izjavil:

Amiga, Atari so bile luštne konzole, ki so hotele postati veliki računalniki.

Zajebali so jih lastniki sami, ker so hoteli služiti na dodatnih komponentah, ki so v PC svetu poceni, kot recimo, tipkovnice, miške, kontrolerji za HDD. Da ne govorimo o počasnem razvoju hardvera. Malo je pa oba zafrknila tudi Motorola z ukinitvijo 680x0 serije CPU. Prehod na PPC je bil pač prehud ...

Ja ampak 68K je ukinjena veliko za temi mlinčki. Problem je da so se vsi jemali preresno in vsako svojo pogruntacijo so rinili do nezavesti. Ajde za OS še razumem, ampak ni mi jasno zakaj 7000 vrst BASIC-ov, vsak neuporaben na svoj način, in za vedno zapečen v stroj.

Ko so prehajali z 8 na 16-bitov, se je že videlo, kako bodo zgledali problemi v prihodnosti in da se ni pametno vezati na eno familijo. In če so se že, da je pametno slediti in riniti razvoj CPUja.

Dobro, MC je prispevala svoj delež globalnim neumnostim z neskončnim navijanjem cen, ampak proizvajalci mašin so pa doprinesli na svojem koncu.

Recimo 68020 je prišla ven kdaj, mislim da leta 1987. V parih letih od splavitve osnovnega modela je za Sinc/Atari/Cmd etc bilo več ko dovolj časa da spacajo kaj zanjo.

Pa recimo da se jim ni dalo in da so počakali še leto dve da se 68030 "prime".

Začetna frekvenca je bila na mislim 16MHz.

Če se omejimo na STja, si polgejmo, kako približno bi njegov naslednik zgledal, če bi bil narejen po istih principih, kot je bil ST okrog 68000:

- 68030-16 MHz v podnožju, z opcijo za 16,20,24,32MHz in hitrejše verzije, takt malo zaokrožen gor/dol glede na RAM timinge
- prazno podnožje za 68882 FPU - opcija
- 32-bitno vodilo - 2* 32 * 256K*1 DRAM chipov za 4MB osnovnega RAM-a v 2 32-bitnih bankah- na eni ali dveh vertikalnih karticah. Banki sta prepleteni v 16 bytne skupine ( dolžina bursta na 68030)

- RAM sedaj dela v osnovi na 5MHz za 1rwc( 200 ns za osnovni dostop s 100 ali 120ns čipi namesto prjšnjih 150ns) a pozna FP sequence. V enem osnovnem slotu lahko izvede torej en random cikel + precharge, v dveh zaporednih pa 4 polne dostope.

- video-shifter uprablja fast-page dostop in bere iz RAM-a z maksimalno hitrostjo do zapolnitve svjega majhnega bufferja, ki vedno lahko prebere vsaj polni burst iz vsake banke ( = 2*4*4= 32byteov).

Recimo, da so pri CPUju šparali in mimo tega niso šli v stroške za zunanji cache, ki je bil takrat pri recimo 386-tkah del standarne opreme in da je vse kar ima ta mašina vdelani notranji cache- 512 byteov a instrukcije in 512 byteov za podatke.

Kakšen video bi lahko generiral tak stroj ?

Ob osnovni predpostavki delitvi bandwidtha s CPUjem 1:1 ( kot je to na STju) to pomeni, da lahko:

- na starem STju video dobi novih 16-bitov za sliko vsakih 500ns ( 250ns za video+ 250ns za CPU/DMA)
- na temle, recimo mu TTju lahko video potegne v burstu na vsakih 2*200ns= 400ns po 16byteov.

To pomeni pri PAL sliki recimo video kakovost, ki pri polni resoluciji, ki jo PAL _teoretično_ zmore zlahka več kot 16 bitov na piksel.
Ali recimo pri 50+Hz non-interlaced osveževanju

1024*1024/8bp (256barv)
768*512/16bp (65536 barv)
512*384/24bp ( 16M barv)

In to ob zelo hitri animaciji, saj bi ostalo več ko dovolj prostora za double-buffering in premetavanje slikic, tudi brez posebnih funkcij v čipovju.

Tak stroj bi vseboval ene 2* več RAM-a kot navaden ST MEGA 4 in bil bi v zelo podobnem ohišju, če ne že kar kot PC motherboard.

Kar pomeni, da bi lahko bil komot relativno poceni.

TT je bil zakomplicirana beda.

Brane22 je 28. jul 2015 ob 16:27 izjavil:

Ajde za OS še razumem, ampak ni mi jasno zakaj 7000 vrst BASIC-ov, vsak neuporaben na svoj način, in za vedno zapečen v stroj.

Amiga ni imela nikjer zapečenega BASIC-a.
Je bil en priložen na eni disketi. Od Microsoft-a. Smeh

Ob osnovni predpostavki delitvi bandwidtha s CPUjem 1:1 ( kot je to na STju)

Hmm, a ni nekdo trdil prej, da je Amiga imela "brezveze" deljen RAM bandwitch z videom, ST pa kao ne?